dr. Maarten de Groot

Življenjepis

Izobrazba

1997-2001 Znanosti o okolju (Environmental sciences), BSc, Van Hall Institute, Leeuwarden, Nizozemska

2001-2005 Biologija, MSc, Wageningen University and Research, Wageningen, Nizozemska

2007-2011 Biologija, PhD, Nacionalni inštitut za biologijo, Ljubljana, Slovenija

Področje dela

Ukvarjam se z diagnostiko gozdnih škodljivcev, podajam strokovna priporočila Zavodu za gozdove Slovenije v primerih izbruhov gozdnih škodljivcev, koordiniram program preiskav za izbrane karantenske škodljive organizme v gozdovih, sem član EPPO panela za diagnostiko v entomologiji in raziskovalec.

Raziskovalna področja

Raziskovanje je pomemben del mojega delovanja na Gozdarskem inštitutu Slovenije. Spodaj navajam področja, vezana na gozdno entomologijo in ekologijo, ki me še posebej zanimajo.

Izbruhi gozdnih škodljivcev in upravljanje z gozdovi

V zadnjih desetletjih so bili gozdovi pod velikimi pritiski zaradi izbruhov gozdnih škodljivcev, ki so gozdovom prizadejali velike posledice. Raziskovalno me zanima prepoznava dejavnikov, ki vplivajo na potencial izbruhov novih škodljivih žuželk, proučevanje metod za trajnostno zmanjševanje njihovih populacij (od spodaj navzgor in zgoraj navzdol) ter umeščanje izbruhov škodljivih žuželk v socio-ekonomski kontekst. Pri teh raziskavah se osredotočam na modelni organizem osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus L.), ki napada navadno smreko.

Gozdna biodiverziteta in upravljanje z gozdovi

Izkazalo se je, da je gozd bolj odporen na katastrofalne dogodke, če je vrstno bolj raznolik. Zato je pomembno razumeti mehanizme sobivanja vrst in kako lahko upravljanje z gozdovi poveča ohranjanje biotske raznovrstnosti. S tem se ukvarjam z dveh zornih kotov: z vidika vrste in z vidika upravljanja. V sodelovanju z dr. Alom Vrezcem z Nacionalnega inštituta za biologijo raziskujem ekološke mehanizme različnih Natura 2000 vrst. Z vidika upravljanja pa raziskujem vpliv različnih gozdnogospodarskih praks na biotsko raznovrstnost gozdov.

Invazivne tujerodne vrste

Zadnja desetletja prihajajo nove vrste organizmov na druge kontinente in občasno prinašajo tudi katastrofalne posledice. V gozdovih sta tak primer gliva, ki povzroča jesenov ožig (Hymenoscyphus fraxineus), in hrastova čipkarka (Corythucha arcuata). Zanimajo me predvsem potencialne poti vnosa in razširjanja, dejavniki, ki prispevajo k povečanju možnosti za zaznavo novih tujerodnih vrst in določanje njihovih vplivov v gozdnem ekosistemu.

Objave

ORCID

Google citati