Naloga 1

Usmerjanje in strokovno vodenje spremljanje stanja razvrednotenja in poškodovanosti gozdov

Vodja naloge: doc. dr. Lado Kutnar, Oddelek za gozdno ekologijo (lado.kutnar@gozdis.si)

V okviru te naloge se ukvarjamo s sistematičnim in kontinuiranim popisom razvrednotenja in poškodovanosti gozdnih sestojev na sistematični vzorčni mreži s poudarkom na osutosti in poškodbah dreves (1. sklop). V okviru intenzivnega (procesnega) dolgoročnega spremljanja stanja gozdov (intenzivni monitoring) predvsem ugotavljamo, kakšen je vpliv onesnaženosti zraka na gozdove in njihov odziv na podnebne spremembe ter druge vplive (3. sklop). Zaradi zahtev aktualne evropske politike in zakonodaje mora tudi Slovenija razvijati ustrezen inventurni sistem za konsistentno spremljanje emisij toplogrednih plinov v sektorju LULUCF (Raba zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstvo) za vse rabe zemljišč, vključno z gozdarstvom (4. sklop). Pri raziskovanju gozdnih rastišč kot pomembne podlage za gg. načrtovanje in gospodarjenje z gozdovi ugotavljamo vplive okoljskih sprememb (podnebne spremembe, velikopovršinske motnje, invazivne tujerodne vrste itd.) na gozdno vegetacijo in rastišča (2. sklop).


V okviru te naloge se izvajajo štirje vsebinsko različni sklopi:

1.1. Popis razvrednotenja in poškodovanosti gozdov v skladu s Pravilnikom o varstvu gozdov (vodja: dr. Mitja Skudnik)

1.2. Raziskave gozdnih rastišč in njihovega razvrednotenja kot podlage za načrtovanje in gospodarjenje z gozdovi (vodja: doc. dr. Lado Kutnar)

1.3. Intenzivno spremljanje vpliva onesnaženosti zraka na gozdove v skladu s Pravilnikom o varstvu gozdov in Konvencije UNECE CLRTAP (vodja: Danijel Žlindra)

1.4. LULUCF s podporo MKGP pri pripravi zakonodaje (vodja: dr. Boštjan Mali)

 

1.1. Popis razvrednotenja in poškodovanosti gozdov v skladu s Pravilnikom o varstvu gozdov

Namen sklopa je spremljanje vitalnosti in poškodovanosti gozdov in gozdnih ekosistemov na sistematični vzorčni mreži 16 km × 16 km (Pravilnik o Varstvu gozdov, ICP Forests) kot podpora in kontrola ohranjenosti zdravih in vitalnih gozdov, vključno z njihovo biotsko pestrostjo. Vitalnost dreves se ugotavlja s pomočjo kazalnika osutost in popisa poškodb na drevesu. Metodologija je na EU ravni usklajena v okviru programa ICP Forests, ki je eno od delovnih teles (WGE) ustanovljeno pod okriljem Konvencije o daljinskem transportu onesnaženega zraka (CLRTAP).

1.2. Raziskave gozdnih rastišč in njihovega razvrednotenja kot podlage za načrtovanje in gospodarjenje z gozdovi

Raziskave v okviru tega sklopa potekajo v skladu z Zakonom o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93 z dopolnili), Resolucijo o nacionalnem gozdnem programu (Uradni list RS, št. 111/07) in Pravilnikom o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (Uradni list RS, št. 91/10). Deloma pa se vsebine navezujejo tudi na Pravilnik o varstvu gozdov (Uradni list RS, št. 114/09 in 31/16) ter na zakonodajo s področja varstva tal in voda.

Namen sklopa je raziskovanje gozdnih rastišč in njihovega razvrednotenja kot podlage načrtovanju in gospodarjenju z gozdovi) ter spremljanje vzročno-posledičnih povezav med različnimi rastiščnimi dejavniki (npr. tla, voda, klimatski parametri) in gozdno vegetacijo (rastlinske vrste, gozdne združbe, habitati). Posebna pozornost je namenjena vrednotenju raznolikosti rastlinskih vrst, vegetacije in gozdnih habitatnih tipov, analizi sprememb »avtohtone« biodiverzitete, evidentiranju vplivov različnih degradacijskih procesov (podnebne spremembe, naravne in antropogene motnje, invazivne tujerodne vrste, neustrezno gospodarjenje itd.) rastlinsko vrstno sestavo in na gozdne habitatne tipe.

Sestoj acidofilnega bukovega gozda z rebrenjačo v bližini Šmartnega pri Litiji (foto: Lado Kutnar)
Sestoj termofilnega bukovega gozda z jesensko vilovino na Trnovskem gozdu (foto: Lado Kutnar)

Dolgoročni cilji sklopa 1.2 so sledeči:

  • spremljanje, urejanje informacij in posredovanje znanj o gozdnih rastiščih (fitocenologija, pedologija, hidrologija itd.) in habitatnih tipih za razvoj gozdarskega informacijskega sistema in sonaravnega gospodarjenja z gozdovi;
  • spremljanje stanja in sprememb gozdne biodiverzitete na različnih nivojih (vrste, združbe, habitatni tip, ekosistem);
  • ocena vplivov okoljskih sprememb na gozdno vegetacijo in rastišča (podnebne spremembe, velikopovršinske motnje, invazivne tujerodne vrste, spremembe rabe itd.).

V okviru sklopa 1.2 že daljše obdobje poteka neposredni prenos znanj na področju gozdnih rastišč (gozdna vegetacija, tla, voda) v gozdarsko operativo. V ta namen smo v zadnjem obdobju za potrebe priprav gozdnogospodarskih načrtov skupaj z ZGS organizirali 8 terenskih delavnic. S poudarkom na gozdnogojitvenem načrtovanju in gozdnih rastiščih pa smo že med letoma 1997 in 2001 organizirali 5 delavnic. Tudi v bodoče bomo na osnovi terenskih ogledov in analiz obstoječih rastiščno-vegetacijskih podlag (karte, elaborati, objave) nadaljevali s svetovalno in izobraževalnimi aktivnostmi na področju gozdnih rastišč, vegetacije, tal, hidrologije, varstva narave itd.

Udeleženci terenske delavnice na temo gozdnih rastišč in vegetacije v dinarskem jelovo-bukovem gozdu ob vznožju Snežnika (foto: Lado Kutnar)

Sistem gozdnih rastišč predstavlja pomembno podlago gozdnogospodarskega načrtovanja in sonaravnega gospodarjenja z gozdovi. Rastiščne podlage so tudi osnova za določanje rastiščnih koeficientov (Rk), ki so pomembni za vrednotenje rastiščnih potencialov gozdov. Na podlagi gozdnih rastišč se v gg. načrtovanju oblikujejo rastiščno-gojitveni razredi (RGR), v okviru katerih se postavljajo cilji in usmeritve razvoja gozdov. Za potrebe usmerjanje razvoja gozdov smo razvili enotno Tipologijo gozdnih rastišč Slovenije (Kutnar et al., 2012), na osnovi katere Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi... (2010) definira tudi oblikovanje RGR.

Tipologija gozdnih rastišč Slovenije (Kutnar et al., 2012), ki temelji na ekoloških in vegetacijskih značilnosti gozdov, je pomembna podlaga za razvrščanje gozdov v Sloveniji in za načrtovanje gospodarjenja z njimi.

Tipologija gozdnih rastišč Slovenije je pomembna podlaga tudi za naravovarstvene vsebine (npr. Natura 2000 in gozdni habitatni tipi). V tem sklopu se ukvarjamo tudi z vključevanjem naravovarstvenih vsebin v sistem gg. načrtovanja in z vrednotenjem stanja ohranjenosti gozdnih habitatnih tipov ter s pritiski in grožnjami za gozdne habitate/vrste. Med glavne grožnje za naše gozdove v zadnjem obdobju uvrščamo podnebne spremembe in velikopovršinske motnje ter širjenje invazivnih tujerodnih vrst. Za večjo prepoznavnost gozdov, pomembnih tudi z vidika varstva narave (gozdni habitatni tipi Natura 2000), smo skupaj z zunanjimi sodelavci objavili 7 samostojnih publikacij/knjižic (vključujejo 26 različnih rastiščnih tipov/skupin, obsegajo 750 strani tiskanega gradiva in preko 1000 fotografij).

Knjiga z naslovom Macesnovje, ruševje, zelenojelševje in druge gorske grmovne združbe v Sloveniji (Dakskobler et al., 2016) predstavlja različne združbe macesna, rušja, zelene jelše, jerebike, kranjske kozje češnje, velikolistne in Waldsteinove vrbe na zgornji gozdni meji in nad njo.

Poseben poudarek je tudi na proučevanju in ohranjanju gozdnih tal, ki ob ustreznem gospodarjenju z gozdovi omogočajo optimalno proizvodno sposobnost, produktivnost in izkoriščenost gozdnih rastišč. Poznavanje lastnosti in rodovitnosti gozdnih tal je pomembno za strokovne odločitve v zvezi z gojenjem gozdov in gospodarjenjem z gozdnim prostorom.

Pedolog pri vzorčenju in opisu hidromorfnih šotnih tal v bližini Osankarice na Pohorju (foto: Lado Kutnar)
Evtrična, globoka in oglejena tla v poplavnen hrastovo-belogabrovem gozdu v bližini reke Mure (foto: Lado Kutnar)

V preteklih letih smo oblikovali tudi kazalnike za hidrološko in varovalno funkcijo gozdov ter jih sistematično spremljali v eksperimentalnih porečjih na Pohorju in v nižinskem poplavnem gozdu ob reki Savi. Na osnovi dosedanjih ugotovitev pripravljamo izhodišča za smernice za prilagojeno gospodarje z gozdovi, ki jih je treba z namenom zaščite virov pitne vode ustrezno vključiti v sistem gg. načrtovanja in gojenja gozdov.

Gozdni potok v bližini Črnega jezera na Pohorju (foto: Lado Kutnar)

1.3. Intenzivno spremljanje vpliva onesnaženosti zraka na gozdove v skladu s Pravilnikom o varstvu gozdov in Konvencije UNECE CLRTAP

Že skoraj 20 let na desetih ploskvah, razporejenih po celi Sloveniji, intenzivno spremljamo dogajanje in odzive gozda na vnose atmosferskih onesnaževal. Njihova lastnost je, da dosežejo kraje, ki so lahko zelo oddaljeni od primarnega vira (daljinski transport). Od desetih ploskvah so štiri temeljne, kar pomeni, da ne spremljamo samo posledic onesnaževal ampak jih poskušamo tudi spremljati. Te štiri ploskve so na Trnovskem gozdu, posestvu Brdo pri Kranju, pri Kočevski Reki in na Pohorju.

Na njih opravljamo popolni nabor spremljanja zračnih usedlin (na prostem, v sestoju, tok po deblu, kjer je smiselno) in talne raztopine, ki sta časovno tudi najbolj zahtevna. Tako na terenu (vzorčenje) kot v laboratoriju (laboratorijske analize). Ozon zaradi relativno nižjih stroškov spremljamo na vseh desetih ploskvah, kjer spremljamo tudi fenologijo zaradi tesne povezanosti obeh snemanj. Letno na vseh ploskvah spremljamo meteorološke parametre (popolna avtomatizacija), stanje krošenj (osutost) in prirastek (dendrometrija). Spremljanje prehranjenosti drevja in pritalno vegetacijo prav tako spremljamo na vseh desetih ploskvah, periodika pa je na dve leti oz. pet let. Vzorčenje tal na teh ploskvah je bilo opravljeno le enkrat in sicer ob vzpostavitvi.

Merilna oprema za vzorčenje zračnih depozitov v sestoju (foto: Daniel Žlindra)
Popis pritalne vegetacije v zelo spremenjenem sestoju po žledolomu in sanaciji (foto: L. Kutnar)
Meteorološka postaja na prostem (Foto: D. Žlindra)
Meritve v laboratoriju
Laboratorij za gozdno ekologijo

1.4. LULUCF s podporo MKGP pri pripravi zakonodaje

V okviru prehoda na konkurenčno nizko ogljično gospodarstvo do leta 2050 bo potrebno rabo zemljišč obravnavati celostno. Rabo zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstvo (LULUCF) bo potrebno obravnavati v okviru podnebne in energetske politike Evropske unije. Predvsem zaradi zahtev aktualne evropske zakonodaje  bo morala Slovenija pristopiti k razvoju oz. vzpostavitvi inventurnega sistema za konsistentno spremljanje emisij TGP v sektorju LULUCF za vse rabe zemljišč. Vzpostavljen inventurni sistem bo omogočal identifikacijo površin, s katerimi se gospodari, spremljanje emisij in ponorov ter poročanje in obračunavanje le-teh. Kazalniki merjenja izpustov CO2, zlasti zaradi rabe kmetijskih zemljišč, pa bodo pomembni tudi z vidika spremljanja izvajanja ukrepov razvoja podeželja. 

 

Nazaj

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

Gozdarski inštitut Slovenije