Naloga 2

Usmerjanje in strokovno vodenje poročevalsko, prognostične – diagnostične službe za gozdove (PPD služba)

Vodja naloge: dr. Nikica Ogris, Oddelek za varstvo gozdov (nikica.ogris@gozdis.si)

PPD služba izvaja aktivnosti na področju varstva gozdov oz. zdravja gozdov. Zdrav gozd je tisti, ki je trajen, tj. ima sposobnost vzdrževati zgradbo (strukturo) in funkcijo (vitalnost) skozi čas kljub stresnim dejavnikom (odpornost). Osrednji cilj PPD službe je preučevanje in zagotavljanje zdravja gozda. PPD služba identificira in poroča o škodljivih pojavih v gozdovih, napoveduje škodljive pojave za gozd, načrtuje in svetuje ukrepe za zmanjšanje poškodb gozdov ter o vsem tem informira državne inštitucije in javnost.


Naloga vključuje pet delovnih sklopov:

2.1 Ugotavljanje neznanih škodljivih pojavov (determinacija) in poročanje o njihovih pojavih,

2.2 Strokovno usmerjanje varstva gozdov, prenos znanj in koordinacija naloge,

2.3 Napovedi pojava bolezni in škodljivcev ter preverjanje napovedi,

2.4 Elektronski informacijski sistem za varstvo gozdov,

2.5 Sodelovanje z Mikološko zvezo Slovenije.

Namen službe JGS-PPD je poročati o škodljivih pojavih v gozdovih, predvideti večje nevarnosti v prihodnosti, načrtovati potrebne ukrepe za zmanjšanje škod in potencialnih groženj ter o vsem tem informirati JGS in druge državne inštitucije. Naštete naloge PPD služba izvaja po usmeritvah Direktorata za gozdarstvo in lovstvo, Sektorja za gozdarstvo MKGP, ki skrbi za izvajanje nalog javne gozdarske službe. Naloge PPD izhajajo iz Zakona o gozdovih in njemu podrejenih zakonskih predpisov.

Posebna pozornost je namenjena spremljanju stanja gospodarskih in novih ne-reguliranih škodljivih organizmov ter ukrepom za omejevanje njihovega širjenja v Sloveniji.

Ključni problemi zdravja gozdov so trenutno:

  • prenamnožitev smrekovih podlubnikov,
  • naravne nesreče (veter, suša, sneg, žled, vročinski val),
  • povečan obseg pojava kompleksnih bolezni: hiranje bukve, hiranje jelke in namnožitev jelovih podlubnikov, hiranje hrastov in drugih drevesnih vrst,
  • povečana intenziteta poškodb zaradi gospodarskih in neznanih, pravno ne-reguliranih škodljivih organizmov: npr. jesenov ožig, mraznice, kostanjev rak, rdeča trohnoba, fitoftore in drugih škodljivih organizmov,
  • vnos in širjenje pravno reguliranih in novih invazivnih tujerodnih vrst organizmov (opomba: naloge se izvajajo v okviru nalog UVHVVR – Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin, Uredba (EU) o zdravju rastlin),
  • podnebne spremembe in z njim povezana sprememba strukture drevesnih vrst, pojav suš in vročinskih valov, ekstremnih vremenskih pojavov, kar slabi vitalnost gozdov in povzroča slabšanje njihovega zdravstvenega stanja.
Osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus) (foto. A. Kavčič)
Osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus) (foto. A. Kavčič)
Jesen se suši zaradi jesenovega ožiga (foto. N. Ogris)
Na listnem peclju velikega jesena so se razvili apoteciji glive Hymnoscyphus fraxinues, ki povzroča jesenov ožig (foto. N. Ogris)
Javorov rak (Eutypella parasitica) (foto. N. Ogris)
Mlad trosnjak smrekove rdeče trohnobe (Heterobasidion parviporum) (foto. N. Ogris)
Sajasto odmiranje skorje (Cryptostroma corticale) (foto. N. Ogris)

2.1 Ugotavljanje neznanih škodljivih pojavov (determinacija) in poročanje o njihovih pojavih

V tem sklopu terensko sodelujemo z ZGS in z drugimi državnimi inštitucijami pri reševanju najaktualnejših gozdno varstvenih problemov. Pri tem določujemo vzroke neznanih škodljivih pojavov, beležimo pojav gospodarskih škodljivih organizmov in pojav ne-reguliranih novih škodljivih organizmov ter o tem poročamo.

2.2 Strokovno usmerjanje varstva gozdov, prenos znanj in koordinacija naloge

V okviru tega sklopa med drugim izvajamo seminarje in delavnice iz varstva gozdov za operativno gozdarstvo, v sodelovanju z ZGS pripravljamo različne izobraževalne publikacije, ter sodelujemo v Skupini za obvladovanje biotskega ravnovesja in škodljivih organizmov v gozdovih. Prav tako je v ta delovni sklop vključeno vso delo, kot so prenos znanja v okviru JGS ter priprava poročil in strokovnih mnenj glede na poizvedbe MKGP in drugih državnih organov.

2.3 Napovedi pojava bolezni in škodljivcev ter preverjanje napovedi

Izvajamo analize ulova Ips typographus in Pityogenes chalcographus v kontrolnih pasteh, ki jih spremlja ZGS, in na podlagi rezultatov pripravljamo poročila z lokacijami, kjer je prišlo do prenamnožitve teh dveh vrst podlubnikov. Izdelujemo tudi kratkoročne napovedi sanitarnega poseka smreke in jelke zaradi podlubnikov. Dnevno objavljamo napovedi o požarni ogroženosti gozdov, nevarnosti žledoloma, modelni potek razvoja Ips typographus in Pityogenes chalcographu s fenološkima modeloma RITY in CHAPY. Razvijamo modele za različne škodljive dejavnike gozdov in preverjamo njihove napovedi.

Primer napovedi za verjetnost sanitarnega poseka smreke zaradi podlubnikov
(https://www.zdravgozd.si/prognoze_index.aspx)
Napoved razvoja osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus) s fenološkim modelom RITY (https://www.zdravgozd.si/prognoze_zapis.aspx?idpor=49)
Primer dnevne napovedi požarne ogroženosti gozdov (https://www.zdravgozd.si/prognoze_zapis.aspx?idpor=41)
Primer napovedi za nevarnost žledoloma (https://www.zdravgozd.si/prognoze_zapis.aspx?idpor=30)

2.4 Elektronski informacijski sistem za varstvo gozdov

V okviru tega sklopa razvijamo in vzdržujemo elektronski informacijski sistem za varstvo gozdov, ki je sestavljen iz spletnega portala Varstvo gozdov (www.zdravgozd.si) in namizne aplikacije za uporabo v JGS (ZGS in GIS).

2.5 Sodelovanje z Mikološko zvezo Slovenije

V tem sklopu sodelujemo z MZS. MZS vnaša najdbe gliv v osrednjo podatkovno zbirko gliv Slovenije Boletus informaticus. GIS vzdržuje in razvija informacijski sistem Boletus informaticus in nudi podporo uporabnikom. Informacijski sistem Boletus informaticus je zgrajen iz mobilne in spletne aplikacije. Obe aplikaciji sta javno dostopni: https://boletusinformaticus.si

 

 

 

Nazaj

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

Gozdarski inštitut Slovenije