V petek, 6.11.2020, smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije izpeljali 1. ZOOM kolegij, na katerem je dr. Tom Levanič predstavil aktualno tematiko z naslovom »Vpliv podnebnih sprememb na rast dreves in njihovo perspektivo«. Namen predstavitve je bil predstaviti globalne podnebne spremembe, vpliv teh na gozd, drevesa in prirastek različnih drevesnih vrst ter predstaviti perspektivo gozda v Sloveniji za prihodnost.

Poslušalcem je sprva pojasnil vzroke globalnega segrevanja, ter prikazal pomen najpogostejših toplogrednih plinov kot so vodna para, ogljikov dioksid, metan, dušikovi oksidi in fluorirani ogljikovodiki na segrevanje ozračja. Pokazal je tudi kakšni so podnebni scenariji in kaj lahko pričakujemo v pogledu naraščanja povprečnih temperatur v prihodnje v Sloveniji in Evropi. Z grafi je prikazal, da bo porast temperature v Sloveniji takšna, da bo podnebje v prihodnosti v Sloveniji podobno tistemu v južnejših predelih Balkana, Italije, Francije in Španije.

V prihodnosti bodo pogostejše dolgotrajne suše, ki bodo vplivale na povečanje mortalitete gozdov, število gozdnih požarov in ekstremnih velikopovršinskih ujm kot so žledolomi, vetrolomi ter napadi podlubnikov. Spremenila se bo tudi vrstna sestava gozdov in s tem količina skladiščenega ogljika. Predstavil je primer odziva dobovih gozdov v Prekmurju v dveh značilnih letih, ko so opazili nižji prirastek hrastov. Raziskovalci so na tem primeru odkrili, da sta imeli suša in visoka temperatura v maju in juniju leta 2002 večji vpliv na prirastek (ta je bil nižji), kot če bi se suša zgodila v juliju in avgustu, ko je prirastek že realiziran. Znano je tudi, da se je po suši leta 2003 povečala osutost iglavcev v Evropi in naslednje leto povečala mortaliteta dreves, v istem letu pa suša povzroči zgodnejše odpadanje listov. Večji vodostaj podtalnice v letih pa mortaliteto dreves kljub visoki temperaturi ublaži.

Dr. Levanič je predstavil še vpliv podnebnih sprememb na ravni drevesa – podnebne spremembe vplivajo na fiziološke procese v drevesu, upad prirastka, zmanjšanje krošnje in spremembo razmerja med koreninami in krošnjo. Modeli kažejo, da se bodo T zviševale, padavine pa bodo najverjetneje enake. Rastline bodo ob takem scenariju potrebovale več vode. Ugotovili so, da so velika drevesa manj odporna na sušo in je zelo verjetno, da bodo drevesa v prihodnosti manjša oz. bodo imela manjše listne površine, kar bo vodilo tudi k nižjim prirastkom.

Predstavil je še primer odziva smreke v negativnih in pozitivnih značilnih letih na rastiščih v Sloveniji. Smreka ima plitvejše korenine. Zato je bila v sušnih letih 2003 in 2013 bolj prizadeta kot hrasti oz. drevesa z globokimi koreninami.

 

Pokazal je še modelni scenarij primernosti rastišč za smreko v prihodnosti (scenarij pripravil dr. Andrej Kobler, GIS), kjer so raziskovalci v okviru CRP projekta upoštevali veliko dejavnikov in ugotavljali kam bi lahko sadili smreko v prihodnosti. Po pozitivnem scenariju je površin za sadnjo smreke še kar nekaj, po pesimističnemu scenariju (ki je pričakovan v Sloveniji) pa bo smreka prisotna le na visokih nadmorskih višinah, severnih legah in vlažnih rastiščih, na trenutnih nižjih rastiščih pa verjetno ne bo imela pogojev za rast.
V zaključku je predstavil še nekaj misli na temo gospodarjenja z gozdovi v prihodnosti - uvajanje adaptivnega gospodarjenja z gozdovi z uporabo alternativnih, odpornih drevesnih vrst, potrebno pa bo upoštevati scenarije podnebnih sprememb. Jasno bo treba ugotoviti, kakšen gozd želimo v prihodnje. Gospodarski gozd z visokimi donosi verjetno ne bodo gozd prihodnosti. Spremenil se bo tudi politični vidik ukrepanja v gozdovih - če bo padla količina shranjenega ogljika v gozdovih bodo podnebne strategije in ukrepi za mitigacijo podnebnih sprememb zelo pod vprašajem.

Na koncu so dr. Levaniču slušatelji postavili vprašanja s katerimi se je odvila zanimiva razprava o aktualni problematiki.