Med 5. in 6. marcem 2024 je v Bohinjski Bistrici v organizaciji Društva za varstvo rastlin Slovenije potekalo posvetovanje o varstvu rastlin, ki je po dveh letih ponovno ponudilo priložnost za izmenjavo najnovejših rezultatov raziskav, predstavitev novih izzivov in svežih rešitev za probleme na področju varstva rastlin. Posvetovanje je potekalo pod pokroviteljstvom Uprave za veterinarstvo, varno hrano in varstvo rastlin, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in bilo razdeljeno na več vzporednih sekcij, ki so se dotikale posameznih področij varstva rastlin: varstvo poljščin in krmnih rastlin, varstvo sadnega drevja, oljk in jagodičevja, varstvo vinske trte, varstvo vrtnin, fitofarmacevtska sredstva in okolje ter varstvo gozdnega drevja.
V sekciji varstvo gozdnega drevja so bili predstavljeni rezultati najnovejših raziskav, ki jih izvajamo na Gozdarskem inštitutu Slovenije ter razmisleki o aktualnih izzivih s področja varstva gozdov.
- Dr. Nikica Ogris je predstavil vzroke hiranja navadne bukve v Sloveniji.
- Dr. Maarten de Groot je predstavil raziskave vpliva različnih načinov ravnanja s sečnimi ostanki za razvoj in namnožitve podlubnikov.
- Dr. Barbara Piškur je izpostavila previdnost pri sadnji, ki vedno prinaša tveganje za vnos novih bolezni in škodljivcev v naravno okolje, še posebej v luči nove pobude evropskega zelenega dogovora – »3 milijarde dreves do leta 2030«.
- Dr. Nikica Ogris je predstavil potencialno razširjenost navadne bukve v Sloveniji glede na različne scenarije podnebnih sprememb do konca 21. stoletja.
- Dr. Tine Hauptman je predstavil dve novi vrsti tujerodnih ambrozijskih podlubnikov, ki sta bili prvič najdeni v Sloveniji v letu 2023.
- Luka Capuder je predaval o proučevanju razširjenosti sredozemskega borovega strženarja (Tomicus destruens), ki je bil v Sloveniji potrjen šele pred nekaj leti.
- Matija Kadunc pa je pripravil pregled razširjenosti glive Dothistroma pini v Sloveniji in vpogled v prisotnost njenih paritvenih tipov.
- Dr. Nikica Ogris je nadaljeval s predstavitvijo mednarodne raziskave, ki so jo pripravili z raziskovalci iz več držav o vplivu podnebnih sprememb na globalno potencialno razširjenost bolezni rjavenja borovih iglic, Lecanosticta acicola.
Na posvetu je bilo predstavljenih tudi skupno skoraj 60 postrskih predstavitev, od katerih sta dve predstavljali tudi vsebine varstva gozdov:
- Zina Devetak in sod. - Primerjava dveh metod za detekcijo Lecanosticta acicola, Dothistroma pini in D. septosporum.
- Eva Groznik in sod. - Razumevanje vedenja občanskih znanstvenikov pri varstvu gozdov
Srečanje je bilo odlična priložnost za izmenjavo izkušenj našega dela s kolegi, strokovnjaki in raziskovalci.
V zaključkih sekcije o varstvu gozdnega drevja smo ugotavljali, da je princip t. im. integriranega varstva rastlin (kot ga poznajo v kmetijstvu) v gozdarstvu že tradicionalno vključen v upravljanje z gozdovi. Na zdravje gozdov in gozdnega drevja lahko vplivajo tako že prisotni organizmi, ki lahko zaradi novih podnebnih razmer postajajo problematični, kot novi karantenski škodljivi organizmi in invazivne tujerodne rastlinske vrste. Obnova gozdov po posledicah naravnih ujm gre z roko v roki z varstvom rastlin, kjer so upoštevani biovarnostni ukrepi in opravljen skrben izbor sadilnega materiala. Za okrepljeno varstvo gozdov je v prihodnje treba še okrepiti znanje, spremljanje in testiranje novih metod zaznave bolezni in škodljivcev ter razvoj diagnostike.
Varstvo rastlin, še posebej pa varstvo gozdov, je ključnega pomena za zdravo, odporno in stabilno okolje, v katerem živimo. Ob vplivih podnebnih sprememb, globalizaciji in mednarodni trgovini pa bo skrb za širše varstvo rastlin v prihodnje igrala še pomembnejšo vlogo. Varujmo zdrave gozdove!
Predstavitve in zbornik povzetkov posvetovanja lahko najdete na: https://www.zdravgozd.si/dogodki.aspx?iddogodek=27
Zapisala: Simon Zidar, dr. Barbara Piškur
