Organizacija Pro Silva (v prevodu »za gozd«) se že 30 let zavzema za sonaravno gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji in Evropi, združenju pa se zadnja leta pridružujejo še ostale države (ZDA, Kanada, Indija…). Zgodba Pro Silve se je začela v Sloveniji leta 1989 z ustanovitvijo v Robanovem kotu. Z mednarodno konferenco ob 30-letnici delovanja je Pro Silva poudarila pomen razvoja in popularizacije sonaravnega in ekonomičnega gospodarjenja v Evropi ter opozorila na težave, ki pestijo svetovni gozd in na vsakodnevne izzive pri gospodarjenju z njim.
Pred otvoritvijo obletnice je v torek, 10. 9. 2019, v radeljskem dvorcu potekala novinarska konferenca, zvečer pa je bil v sodelovanju s Koroškim pokrajinskim muzejem odprt del stalne razstave Gozdarstvo v sozvočju z naravo, kjer je predstavljen zgodovinski razvoj gozdarstva v Sloveniji in svetu.
Slika 1: Otvoritev razstave Gozdarstvo v sozvočju z naravo (foto: A. Simčič)
Uradne otvoritve dogodka Pro Silva v sredo, 11. 9. 2019, se je udeležilo preko 70 strokovnjakov cele Evrope. Na proslavi so slovesno položili temeljni kamen za izgraditev Centra sonaravnega in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Pomen sonaravnosti se stopnjuje vsako leto, saj so mešani in sonaravni gozdovi dokazano bolj odporni na okoljske vplive in po ujmah hitreje okrevajo. Strokovnjaki so poudarili tudi pomen sodelovanja med znanostjo in prakso. Na otvoritvi dogodka je spregovorila tudi Kristina Sever iz Gozdarskega inštituta Slovenije, ki je predstavila pomen gozdne pedagogike pri razumevanju in pomembnosti zavedanja o gozdovih pri ljudeh vse starosti.
Slika 2: Kristina Sever s predstavitvijo gozdne pedagogike (foto: A. Simčič)
V četrtek, 12. 9. 2019, so predavali ugledni strokovnjaki s področja gozdarstva. Klaus Puetmann (ZDA) je predstavil najnovejše raziskave na področju ekološkega gozdarstva, Peter Ammann (CH) je spregovoril o novih načinih nege gozdov ter Joao Paulo Fidalgo (Portugalska), ki je predstavil sonaravno gospodarjenje z mediteranskimi in tropskimi gozdovi. Na dogodku sta bila posebej izpostavljena dva prisotna ustanovna člana Bela Varga z Madžarske in Hubert Dolinšek iz Slovenije. Posebna zahvala je bila namenjena tudi vsem sodelujočim organizacijam pri izvedbi srečanja (Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvu za kulturo, Občini Radlje ob Dravi, Pahernikovi ustanovi, Zavodu za gozdove Slovenije, Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Gozdarskemu inštitut Slovenije, Družbi Slovenski državni gozdovi, Mestni občini Celje, Občini Ribnica na Pohorju in Zavodu Republike Slovenije za varstvo narave).
Slika 3: Od leve proti desni: Eckart Senitza (predsednik Pro Silva Evropa), Tone Lesnik (predsednik Pro Silva Slovenija), Damjan Stanonik (državni sekretar na MKGP), Damjan Oražem (direktor ZGS), Robert Brus (BFGO), Primož Simončič (direktor GIS), Andrej Breznikar (ZGS), Dušan Roženbergar (BFGO) ( foto: A. Simčič)
V popoldanskem dnevu je sledila strokovna ekskurzija v Pahernikove gozdove in na Sgermovo posest, kjer raste najvišja smreka na svetu. V petek so udeleženci obiskali gozdove v bližini Mislinje in Lehna na Pohorju, kjer so pri izvedbi sodelovali tudi sodelavci iz Gozdarskega inštituta Slovenije. Andreja Kavčič je predstavila varstvo gozdov v Sloveniji, Matjaž Čater je predstavil gozdnogojitvene osnove za posaditev bukve v smrekovih monokulturah, Marteen de Groot pa tujerodne vrste v slovenskih gozdovih. Udeleženci so v soboto zaključili jubilejno srečanje z obiskom Mestnega gozda Celje.
Slika 4: Andreja Kavčič (GIS) je predstavila varstvo gozdov v Sloveniji (foto: A. Simčič)
Slika 5: Položitev temeljnega kamna za Center sonaravnega in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi (foto: B. Rantaša)
Slika 6: Matjaž Čater (GIS) o podsadnji bukve v smrekovih monokulturah (foto: A. Simčič)
Slika 7: Maarten de Groot o tujerodnih vrstah v Sloveniji (foto: R. Hostnik)
Slika 8: Častna in ustanovna člana Pro Silve; Bela Varga (Madžarska) in Hubert Dolinšek (Slovenija) (foto: E. Senitza)
Slika 9: Udeleženci jubilejnega dogodka (foto: E. Senitza)
