"V razmeroma normalnih razmerah gozd deluje kot ponor ogljika oz. CO2," je razložil Primož Simončič, direktor Gozdarskega inštituta Slovenije. Ko se zgodijo naravne nesreče, ko so drevesa podrta in odmirajo, kadar gozd napade lubadar ali ga ljudje intenzivno izsekavamo, kar pomeni, da posekamo več, kolikor letno priraste, se zgodi obraten proces. "Takrat začne CO2 izhajati nazaj v ozračje." Gozd ni več ponor, temveč vir toplogrednega plina CO2.
Ali slovenski gozdovi zagotavljajo ponor CO2? Kaj nam povejo izračuni in kaj dejansko "vidi" narava? Kako lahko sploh izmerimo, kdaj so gozdovi sposobni vezati ogljikov dioksid in kdaj ne? Na vse to je odgovarjal direktor Gozdarskega inštituta Slovenije v pogovoru z novinarko Lariso Daugul. Vabljeni k branju na spletno stran MMC RTV SLO.
Slika 1: Direktor Gozdarskega inštuta Slovenije, doc. dr. Primož Simončič (vir: MMC)
