Slovenija se je kot članica EU obvezala, da bo sledila zavezam iz pariškega sporazuma in z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov (TGP) zadržala dvig globalne temperature občutno pod 2°C ter si prizadevala, da se dvig temperature omeji na 1,5 °C glede na predindustrijsko dobo.
V okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050 je na Gozdarskem inštitutu Slovenije in preko spleta od 6. do 8. oktobra 2021 potekala mednarodna konferenca z naslovom “Priprava poti v podnebno nevtralnost”, na kateri so bili prikazani zaključki in rezultati projekta. Dogodek je organiziral Institut Jožef Stefan (Center za energetsko učinkovitost) skupaj s partnerji projekta.
Prvi dan smo prisluhnili predavateljem in strokovnjakom iz vse Evrope, ki so bili vključeni v pripravo podnebnih strategij svojih držav. Drugi dan je bil posvet namenjen modeliranju poti v podnebno nevtralnost, zlasti v sektorjih oskrbe z energijo in industrije. Tretji dan pa je bil v celoti namenjen sektorju raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo (LULUCF), ko so Roberto Pilli (JRC), Thomas Ledermann (BFW) in Boštjan Mali (GIS) predstavili problematiko modeliranja v sektorju, uporabo podatkov NGI in modela rasti dreves oz. projektne rezultate modeliranja za sektor LULUCF. Po predstavitvah je sledila okrogla miza s predavatelji in udeleženci dogodka z naslovom »The challenges of modelling and analysis of carbon-neutral pathway in the LULUCF sector«, ki jo je moderiral Primož Simončič (GIS). Razprava se je dotikala prihodnjih izzivov modeliranja in analiz ogljično nevtralne poti v sektorju LULUCF. Strokovnjaki so razpravljali o izkušnjah, ki so jih pridobili z uporabo modelov in njihovi vključitvi v prakso, izzivih zbiranja podatkov, kako rešiti nove izzive z novimi pristopi in analizami ter zakaj so potrebni, kako izboljšati prenos znanja.
Gozd ima vodilno vlogo v sektorju LULUCF, saj omogoča skladiščenje ogljika na gozdnih zemljiščih in v lesnih izdelkih (HWP), les se uporablja kot nadomestek za druge materiale in fosilna goriva. Gospodarjenje z gozdom, predvsem sečnja, in naravne motnje lahko kratkoročno precej vplivajo na zaloge ogljika v gozdovih. Ponor na dolgi rok je odvisen od kompleksnih dejavnikov in njihovih interakcij v gozdnih ekosistemih (spreminjanje rastiščnih dejavnikov, načina gospodarjenja z gozdovi, vpliva posledic podnebnih sprememb, bolezni in insekti …), zato so zelo pomembne ocene različnih podnebnih scenarijev. Do leta 2050 bi gozdovi EU lahko okrepili blaženje negativnih učinkov podnebnih sprememb s skoraj dvakratno z uporabo t.i. podnebju »pametnega gozdarstva« (climate smart forestry). Poudarek bi moral biti na pridobivanju podatkov o stanju gozdov in poročanju ter posodabljanju podatkov (npr. kombinacija podatkov nacionalne gozdne inventure in daljinsko pridobljenih podatkov), ki so pomembni za gozdove EU (skladno s cilji Nove gozdarske strategije). Vzdrževanje in povečevanje trenutnih zmožnosti gozdov za blaženje podnebnih sprememb je izziv, ki nujno potrebuje alternativne strategije za gospodarjenje in nova orodja za modeliranje.
Dr. Boštjan Mali je predstavil Carbon Budget Model (CBM) in pristop k načinu modeliranja: uvrstitev gozdnih odsekov v gozdne tipe, pretvorba prsnih premerov (DBH) v starostne razrede, razvoj prirastnih krivulj, posodobitev parametrov v podatkovni bazi AIDB, priprava vhodnih podatkov in kalibracija modela. Pokazal je rezultate modeliranja in projekcije do leta 2050 za gospodarske gozdove, in sicer za pet različnih scenarijev (dosedanji način gospodarjenja, pogostejše naravne motnje, visok posek, nizek posek, posek v skladu z gozdnogospodarskimi načrti).
Zaključne delavnice so se udeležili predstavniki več kot 20 različnih držav, zato so bile razprave zelo zanimive. Podroben program predavanj si lahko ogledate tukaj.
