Gozdarski inštitut Slovenije na različnih organizacijskih ravneh vsako leto izvaja popise drevesne in pritalne vegetacije, sledi spremembam zdravstvenega stanja dreves, popisuje poškodbe vegetacije zaradi ozona ter meri zračne usedline v in izven gozdov.
Osutost krošenj najpomembnejših drevesnih vrst v Sloveniji se rahlo povečuje, a ostaja primerljiva s preteklimi leti. Povprečna osutost znaša 28,0 %. Povprečna osutost je glede na prva leta po žledu torej nižja, a glede na EU (22,6 %) ostaja visoka.
Od leta 2014 beležimo povečan delež poškodovanosti krošenj zaradi abiotskih dejavnikov in gliv ki pa v zadnjem obdobju počasi upada. Med najbolj poškodovanimi drevesnimi vrstami so črni bor, domači kostanj, robinija, hrasti - predvsem dob, bukev, gaber in smreka. Letna nihanja ocen osutosti dreves so kombinacija posledic ekstremnih vremenskih razmer (med leti) in nekaterih biotskih ter abiotskih stresnih dejavnikov.
Tudi na področju zračnih onesnaževal gre počasi na bolje, a ne povsod. Amonijakalni dušik na Fondku in Brdu sta v porastu, nitratni dušik in sulfatno žveplo pa počasi in vztrajno padata. Predvsem povišani vnosi dušika na Fondku se kažejo v porušenem optimalnem razmerju med dušikom in fosforjem v listih tamkaj rastoče bukve.
Poročilo je objavljeno tudi med publikacijami na spletni strani Gozdarskega inštituta Slovenije.
Slika: Pregledna karta razporeditve ploskev intenzivnega monitoringa gozdnih ekosistemov v letu 2020
