Na zadnjem petkovem kolokviju je sodelavka Ajša Alagić predstavila delne rezultate pridobljene v sklopu ciljnega raziskovalnega projekta Vzroki in vplivi vetroloma (december 2017) na nadaljnji razvoj jelovo-bukovih sestojev v Sloveniji, ki ga vodi dr. Matjaž Čater z Gozdarskega inštituta Slovenije. Ena izmed glavnih nalog projekta je spremljanje učinkovitosti kemičnih in zvočnih odvračal proti objedanju gozdnega mladja.
Veliki rastlinojedi vplivajo na kakovost in vrstno sestavo gozda. V Evropi rastlinojedi najbolj objedajo jelko, trepetliko in vrbo, pri večjih gostotah divjadi pa je ogrožena tudi smreka. Divjad povzroča poškodbe z drgnjenjem, grizenjem, lupljenjem in objedanjem. Med najbolj ogroženimi drevesnimi vrstami je jelka, saj nima razvitega mehanizma za obrambo in raste počasi, zato je dlje časa izpostavljena objedanju. Na razsežnost objedanja vpliva gostota divjadi in različni okoljski dejavniki, kot so gostota gozdnega roba, delež pomlajencev in mladovij, delež semenečih dreves, trajanje in debelina snežne odeje, nemir v gozdu (večji obseg dela v gozdu po naravnih ujmah, motokrosisti, vozniki štirikolesnikov, vedno več obiskovalcev) in prostorska razporeditev velikih rastlinojedov.
Škodo zaradi objedanja drevesnega mladja v gozdu se preprečuje z uravnavanjem gostot velikih rastlinojedov, zimskim dopolnilnim krmljenjem jelenjadi, odvračali in povečevanjem prehranske ponudbe v gozdu (vzdrževanje pasišč in grmišč, sadnja plodonosnih vrst, zimska sečnja).
Zavod za gozdove Slovenije stanje poškodovanosti mladja spremlja sistematično po kontrolni metodi že od leta 1996, od 2010 pa se stanje spremlja periodično na tri leta po prenovljeni metodi. Jelenjad se je v zadnjem desetletju prostorsko razširila in številčno povečala, pri srnjadi pa se ponekod opaža upad številčnosti.
V sklopu projekta so odvračala postavljena na treh lokacijah, in sicer v Leskovi dolini na Snežniku, na Krimu pri Igu in Stojni v Kočevju. Na vsaki lokaciji je ploskev z zvočnim in kemičnimi odvračali ter kontrolna ploskev (brez odvračal). Ploskve so med seboj dovolj oddaljene, da ne pride do medsebojnega vpliva delovanja odvračal, katera bo tretirana in katera kontrolna, je bilo izbrano naključno. Leta 2019 smo popisali začetno objedenost mladja po drevesnih vrstah in višinskih razredih, le-ta odraža pretekle vplive objedanja. Na vseh ploskvah prevladuje gorski javor, vsem lokacijam pa so skupne še smreka, jelka, bukev in brest. Največja vrstna pestrost mladja je na Krimu, z višino številčnost osebkov in vrstna pestrost močno upada na vseh lokacijah. V višje višinske razrede najboljše prerašča bukev. Največja objedenost je bila ugotovljena na Krimu.
V ekoloških raziskavah se za identifikacijo živalske aktivnosti in vedenja uporabljajo tudi fotopasti, ki pripomorejo k oceni številčnosti in monitoringu pojavnosti vrst. Številčno in frekvenčno najbolj obiskana lokacija je bila Ig oz. okolica Krima, kjer se je pojavljala predvsem srnjad. Prve analize so pokazale, da so kemična in zvočna odvračala imela učinek, saj je divjad najbolj obiskovala kontrolne ploskve. Odvračala in fotopasti naši sodelavci redno vzdržujejo in pregledujejo. V nadaljevanju bo izpeljan ponovni popis mladja, narejene pa bodo tudi vedenjske analize divjadi.
Zanimivost in aktualnost tematike je dokazala tudi številčnost poslušalcev z različnih inštitucij. Po predavanju se je odvila pestra razprava v kateri se je odgovorilo na mnogo vprašanj, nekatera pa bodo lahko odgovorjena šele po naslednjih analizah.
