Gozdarski inštitut Slovenije, kot vodilni partner, uspešno zaključuje triletni projekt EIP "Mejice kot podpora biotski raznolikosti, ohranjanju tradicionalnega in izginjajočega kulturnega vzorca slovenskega podeželja ter zagotavljanju ekosistemskih storitev", ki se izvaja od maja 2021 do maja 2024. Cilj projekta "Mejice" je bil predvsem ozaveščanje in izobraževanje vpletenih kmetij, strokovnjakov in širše javnosti o pomenu mejic v krajini ter razvijanje metod njihovega vzdrževanja in obnove.
Mejice, opredeljene kot pasovi različnih rastlin, ki ločujejo različne uporabe zemljišč ali lastnosti, igrajo ključno vlogo pri izboljšanju biotske raznovrstnosti, zaščiti tal in voda ter zagotavljanju zavetij in hrane za divje živali. Z uporabo inovativnega pristopa, ki vključuje kombinacijo avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst, včasih obogatenih s simbioznimi gomoljikami ali tartufi, projekt ne samo da prispeva k ohranjanju in izboljšanju ekosistemskih funkcij mejic, ampak tudi povečuje ekonomski potencial teh območij.
Projekt "Mejice" je pomemben korak k ponovnemu odkrivanju in cenjenju mejic kot ključnih elementov slovenske kmetijske in kulturne krajine. Z našimi aktivnostmi smo dokazali, da lahko mejice ponovno pridobijo svoje mesto v krajini ne samo kot ekološki koridorji ali biotski filtri, temveč kot pomemben ekonomski vir za kmete in kot prostor za izobraževanje in sodelovanje med različnimi deležniki.
IZVEDBA PRAKTIČNEGA PREIZKUSA PROJEKTA, REZULTATI IN UGOTOVITVE
Praktični preizkus projekta "Mejice" je potekal skozi več faz, ki so vključevale terenske raziskave, izbor in zasaditev rastlin, vzpostavitev in oceno ekosistemskih storitev ter dolgoročno spremljanje vpliva izvedenih ukrepov na lokalno biotsko raznolikost in krajinsko strukturo. Vse aktivnosti so bile načrtovane in izvedene z namenom izboljšanja funkcionalnosti mejic kot ekosistemskih koridorjev, izboljšanja habitatnih pogojev in povečanja biodiverzitete.
Praktični preizkus smo začeli z raziskovalno-analitično fazo, ki je vključevala terenske oglede začetnega stanja, podrobnejši monitoring biodiverzitete ter evalvacijo vrstne pestrosti na vseh šestih partnerskih kmetijah. Na podlagi pridobljenih vhodnih podatkov te faze, smo dokončno oblikovali seznam vrst, primernih za zasaditev. Pri oblikovanju modela vzpostavitve mejic ter njihove umestitve v prostor je ažurno tekla komunikacija z vsemi vključenimi kmeti, saj je bila njihova vloga pri izvedbi praktičnega preizkusa ključna. Pomembno je bilo, da smo pri zasnovi zasaditev upoštevali tudi specifike območja ter razvojne potrebe posameznega kmetijskega gospodarstva. Uspešno smo zagotovili ves potreben sadilni material (trasirni količki, koli, zaščitne mreže, gnoj, zaščitna sredstva, …), sadike pa se je financiralo iz lastnih sredstev partnerjev projekta. Pred sadnjo je bilo potrebno na določenih kmetijah pripraviti teren ter izvesti sanacijska in zemeljska dela. Skupno se je na vseh šestih kmetijskih gospodarstvih zasadilo več kot 700 sadik drevesnih in grmovnih vrst kot so bezeg, brek, breza, češnja, črni ribez, dren, glog, jablana, jerebika, kostanj, leska, robida, skorš, sliva, šipek in sončnice. Vsem sadikam lesk ter brez se je dodalo še trose tartufov. Na določenih delih se je v mejicah sprva zasejalo sončnice z namenom izboljšanja kvalitete tal in biodiverzitete in zaščita golih tal ter kot poskus omejitve rasti invazivnih vrst.
Primer mejice pred urejanjem (KG Grčman) (slika levo)
Delo na terenu – urejanje mejice in količenje za dosadnjo ciljnih vrst in sort (KG Grčman). (slika desno)
Zasaditve mejic so bile izvedene na vnaprej pripravljenih območjih ob optimalnem času. Zaradi raznolikosti geografskih leg in posebnosti posameznih kmetijskih gospodarstev so bili ukrepi prilagojeni specifičnim potrebam. S skrbnim odstranjevanjem tujerodnih in invazivnih vrst dreves in zelišč smo dosegli želeno naravno sestavo mejic, kar je prispevalo k izboljšanju biodiverzitete in drugih funkcij krajine, vključno z estetskimi, socialnimi in ekološkimi funkcijami. Poleti, ko so razmere posebej sušne, je bila skrb za sadike ključna, saj bi jih lahko vremenske razmere hitro poškodovale, preden bi se uspele dobro ukoreniniti. Prav tako je bilo pomembno varovanje pred divjadjo, ki na mejicah najde bogat vir hranil. Varstveno-gojitvena dela so vključevala temeljito in načrtovano oskrbo sadik, vključno z rednim obrezovanjem, zalivanjem in zaščito pred izsušitvijo in objedanjem. Vsa opravila so bila skrbno načrtovana, kar se odraža v visoki uspešnosti zasaditev, saj se je več kot 90 % sadik uspešno prijelo, manjše število posušenih ali propadlih rastlin pa smo takoj nadomestili z novimi sadnjami.
Delo na terenu – količenje in sadnja mejic z uporabo mikoriziranih in ciljno izbranih drevesnih in grmovnih vrst in sort, kot nosilnih elementov mejic z mnogoterimi ekosistemskimi storitvami (KG Zaplana levo in KG Andrejevi desno).
Z delom na mejicah želimo pridobiti vzorčne trajne ploskve, ki bi služile kot primeri dobrih praks. Zato je pomembno, da sadikam tudi po zaključku projekta še vedno posvečamo pozornost in izvajamo različne potrebne ukrepe nege (predvsem čiščenje).
Območje, na katerem so bila izvedena dela v okviru praktičnega preizkusa projekta "Mejice", je začelo pridobivati značilno podobo slovenske krajine. Z vključevanjem avtohtonih plodonosnih in medonosnih vrst smo povečali biotsko raznovrstnost mejic. V prihodnjih razvojnih fazah pričakujemo povečanje
razpoložljivosti hrane v mejicah in izboljšanje njihove estetske vrednosti. Obdelane površine mejic služijo kot eksperimentalna območja, kjer pridobivamo dragocena znanja o ukrepih v mejicah, vrstni pestrosti živalskega in rastlinskega sveta v mejicah, odnosu človeka do mejic in vzpostavitvi smernic za njihovo upravljanje.
Predlagane rešitve, ki vključujejo izkoriščanje naravnih danosti rastišča in naravne rastlinske sestave, skupaj z našimi prilagojenimi ukrepi, potrjujejo, da smo projekt "Mejice" dobro načrtovali in uspešno prenesli v prakso. Znanje in izkušnje smo skozi projekt delili na različne načine, pri čemer je pomembno vlogo odigral program usposabljanja za kmetijska gospodarstva in prenos znanja v prakso. Sodelovanje med svetovalnimi in raziskovalnimi institucijami ter kmetijskimi gospodarstvi se je izkazalo za izredno uspešno, saj so kmetje prejeli konkretne in strokovne usmeritve, ki so jih spodbudile k večji motivaciji za sodelovanje, samoiniciativi in kakovostno opravljenemu delu. Pričakovane ekonomske koristi vključujejo izboljšan estetski izgled krajine, ohranjanje ekosistema, izboljšanje kmetijske krajine (predvsem zmanjšanje vpliva tujerodnih in invazivnih vrst), povečanje biodiverzitete in širšo ponudbo produktov, kot so plodovi mejic, med in izdelki iz teh plodov.
Delavnica v okviru prenosa znanja v prakso z naslovom ''Pomen mejic za vrstno pestrost in ekosistemske storitve'' na KG Makrobios. (slika levo)
Predstavitev rezultatov projekta na Srednji gozdarski, lesarski in zdravstveni šoli Postojna. (slika desno)
Vplivi vnesenih vrst v projektu "Mejice" trenutno še niso obsežni, a izvedeni praktični preizkusi postavljajo temelje za prihodnji razvoj. Opazne so spremembe v povrnitvi naravne rastlinske združbe, ki so posledica odstranjevanja invazivnih in tujerodnih vrst, ki so pogosto tudi alergene. Pričakujemo, da se bodo dolgoročni učinki pokazali v obogateni biodiverziteti, izboljšani estetski funkciji mejic in boljših habitatih za ptice, žuželke in divjad. Mejice bodo služile tudi kot vir čebelje paše in hrane za divje opraševalce. Smiselno je v mejice vnašati ptičje valilnice in ohranjati habitatna drevesa, kar dodatno prispeva k varovanju naravnih virov. Ta projekt tako prispeva k izboljšanju habitatnih tipov v skladu s Programom upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2015-2020. Partnerska kmetija, vključena v projekt, se nahaja na območju Nature 2000, kar poudarja njeno ključno vlogo pri ohranjanju biotske raznolikosti in naravnih habitatov.
Projekt "Mejice" ima tudi pomemben vpliv na izboljšanje kakovosti vodnih virov in zmanjšanje erozije tal. Z večanjem biodiverzitete bomo zmanjšali vetrno erozijo in povečali stabilnost tal. Prav tako so mejice, ki mejijo na vodotoke pomembna prepreka pri izpiranju hranil in kmetijskih gnojil v vodotok, poleg tega pa so mejice pomemben element zadrževanja viška padavin. Razširitev rastlinskega pokrova tako horizontalno kot vertikalno izboljša sposobnost filtriranja padavinske vode in ščiti tla ter podtalnico. Dobro ukoreninjene rastline ščitijo tla pred erozijo in preprečujejo, da bi se delci tal izpirali v vodne tokove, s čimer prispevajo k utrjevanju zemlje in stabilnosti vodotokov. Prav tako pa predstavljajo vir sence in ohladitve v vročih poletnih dneh tako ljudem kot živalim.
POMEN IZVEDENEGA PRAKTIČNEGA PREIZKUSA PROJEKTA V LUČI BLAŽENJA PODNEBNIH SPREMEMB
Izvedeni praktični preizkus projekta "Mejice" ima vlogo pri blaženju posledic podnebnih sprememb in prilagajanju nanje. V okviru projekta smo se osredotočili na vzpostavitev in obnovo mejic, ki igrajo pomembno vlogo pri izboljšanju mikroklimatskih razmer, preprečevanju nastajanja čistih in enodobnih sestojev, kar pripomore k večji biotski pestrosti in genetski variabilnosti.
Mejice, obogatene z avtohtonimi in plodonosnimi vrstami, povečujejo lesno zalogo in s tem količino mrtve biomase, ki lahko učinkovito veže atmosferski ogljikov dioksid, s čimer prispevajo k zmanjšanju toplogrednih plinov v atmosferi. Dodatno, raznolikost rastlin v mejicah zagotavlja močnejši in bolj razvejan koreninski sistem, ki pomaga stabilizirati tla in preprečuje erozijo, kar je še posebej pomembno v obdobjih močnih padavin in suš.
Vzpostavitev in ohranjanje trajnostnih mejic ne samo da izboljšuje lokalne ekosistemske pogoje, temveč tudi služi kot primer dobre prakse za upravljanje zemljišč na način, ki je v sožitju s klimatskimi cilji Evropske unije in mednarodnimi okoljevarstvenimi standardi. Z rednim monitoringom in evalvacijo rezultatov projekta "Mejice" na izbranih kmetijskih gospodarstvih smo dokazali, da je mogoče tradicionalne kmetijske prakse prilagoditi na način, ki podpira boj proti klimatskim spremembam in hkrati izboljšuje socioekonomske pogoje za kmete.
V luči projekta "Mejice" izvedbeni model predstavlja, kako lahko integrirane okoljske prakse prispevajo k večji odpornosti ekosistemov in kmetijskih praks na spremembe podnebja, ter tako ponuja vzorčni primer za nadaljnje ukrepe v okviru politik prilagajanja na podnebne spremembe in trajnostnega razvoja podeželja.
PARTNERSTVO PROJEKTA
Projekt EIP 16.5 "Mejice kot podpora biotski raznolikosti, ohranjanju tradicionalnega in izginjajočega kulturnega vzorca slovenskega podeželja ter zagotavljanju ekosistemskih storitev" smo uspešno izvedli z močnim sodelovanjem med številnimi partnerji: dr. Tine Grebenc (vodja projekta, Gozdarski inštitut Slovenije), Ajša Alagić (Gozdarski inštitut Slovenije), Polona Vukovič (Gozdarski inštitut Slovenije), prof. Cvetka Kernel (Srednja gozdarska lesarska in zdravstvena šola Postojna), prof. Tamara Urbančič (Srednja gozdarska lesarska in zdravstvena šola Postojna), Janez Gačnik (Zavod Jabolko), Eva Kobe (Notranjski regijski park), Matevž Podjed (Notranjski regijski park), Maja Košuta (Notranjski regijski park), dr. Benjamin Leskovec (Replika napredne rešitve d.o.o.), Polona Urh (Replika napredne rešitve d.o.o.), Darja Korelc (Makrobios Panonija so.p.), Karol Vetrovšek (KG Vetrovšek), Tadej Udovč (KG Udovč), Aljaž Bevk (KG Široko), Jani Frank (KG Andrejevi) in Marjana Grčman (KG Grčman). Vsem partnerjem se iskreno zahvaljujemo za njihov neprecenljiv doprinos in kvalitetno opravljeno delo.
Projekt se izvaja v okviru ukrepa M16 Sodelovanje Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2014-2020, v sklopu 4. javnega razpisa za podukrep 16.5 Podpora za skupno ukrepanje za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje ter za skupne pristope k okoljskim projektom in stalnim okoljskim praksam. Projekt je sofinanciran s strani Republike Slovenije in Evropske unije iz kmetijskega sklada za razvoj podeželja in se izvaja v obdobju od 25. maja 2021 do 24. maja 2024.
