V petek, 29.11.2019, je v dvorani Gozdarskega inštituta Slovenije potekala delavnica o določanju ugodnih referenčnih vrednosti za potrebe poročanja Evropski komisiji o ohranitvenem stanju habitatnih tipov in vrst v območju Natura 2000. Delavnica je potekala v okviru LIFE-IP NATURA.SI, katerega vodilni partner je Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), v njem pa sodeluje še 14 drugih partnerjev, med njimi tudi Gozdarski inštitut Slovenije. Projekt bo prispeval k izboljšanju upravljanja celotne mreže Natura 2000 z naslednjimi specifičnimi cilji:
- IZBOLJŠANO STANJE OHRANJENOSTI izbranih NATURA 2000 vrst in habitatnih tipov z implementacijo izbranih ukrepov iz PUN 2000
- OKREPLJENO UPRAVLJANJE NATURE 2000 in OKREPLJENO IZVAJANJE UKREPOV iz PUN 2000 s krepitvijo zmogljivosti ključnih akterjev
- POVEČEVANJE ZNANJA o izbranih vrstah in habitatnih tipih in Natura območjih preko okrepljenega in bolj učinkovitega monitoringa z vzpostavitvijo dolgoročno vzdržne sheme nacionalnega monitoringa
- POVEČANJE OZAVEŠČENOSTI in INFORMIRANOSTI o vrstah, habitatnih tipih in območjih Natura 2000
Slika 1: Katarina Denac, DOPPS (foto: A. Simčič)
Maja Cipot, vodja projekta na MOP, je najprej predstavila določanje referenčnih vrednosti in dosedanje izkušnje iz Slovenije. Poudarila je, da je pot, ki nas čaka v projektu dolga, a zanimiva.
Referenčno stanje je stanje zavarovane vrste, njenega habitata ali habitatnega tipa in njihovih funkcij v času poškodovanja, ki bi obstajalo naprej, če ne bi prišlo do škode. Ugotavlja se na podlagi najboljših razpoložljivih podatkov. Stanje vrste je ugodno, če podatki o populacijski dinamiki te vrste kažejo, da se sama dolgoročno ohranja kot vitalna sestavina ekosistema, če se naravno območje razširjenosti vrste ne manjša in se v predvidljivi prihodnosti verjetno ne bo zmanjšalo, in če so habitati populacij vrste za dolgoročno ohranitev njenih populacij dovolj veliki in bodo dovolj veliki tudi v prihodnje (2. člen Pravilnika o podrobnejših merilih za ugotavljanje okoljske škode).
Slika 2: David Alan Stroud, Velika Britanija (foto: A. Simčič)
Direktivo o habitatih je predstavila Martina Kačičnik-Jančar iz Zavoda republike Slovenije za varstvo narave, Direktivo o pticah pa Katarina Denac iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije. Uvodnim prestavitvam so sledile krajše diskusije.
Slika 3: David Alan Stroud, Velika Britanija (foto: A. Simčič)
Vabljen predavatelj, dr. David Alan Stroud, je opisal splošno določanje ugodnih referenčnih vrednosti in izkušnje pri določanju ugodnih referenčnih vrednosti v Veliki Britaniji. Velika Britanija namenja veliko finančnih sredstev za različne monitoringe habitatnih tipov in vrst, pomanjkljivosti pa opažajo predvsem v pomanjkanju podatkov o različnih morskih vrstah in habitatih, redkih nevretenčarjih in ekološko omejenih habitatov, ki so vključeni v druge bogatejše habitate. 3 % vseh habitatov v Veliki Britaniji je popolnoma uničenih.
