V sredo, 13. 9. 2023, smo v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE, izvedli prvo terensko delavnico z naslovom Obnova gozda na pilotnem območju Dolnje Ložine na Kočevskem. Delavnica je bila namenjena splošni javnosti: lokalno prebivalstvo, interesne skupine, strokovne službe, odločevalci, nevladne organizacije itd. Dogodka se je udeležilo 36 udeležencev.
Glavni namen delavnice je bil predstaviti obnovo degradiranih gozdov s sadnjo. Zaradi vse pogostejših naravnih motenj se na najbolj prizadetih območjih in tam, kjer je naravno pomlajevanje oteženo, kaže potreba po obnovi gozda s sadnjo ali setvijo. T.i. umetna obnova se izvaja tudi na gozdnih površinah, kjer želimo spremeniti drevesno sestavo, ki je rastišču neustrezna. Z obnovo gozda lahko prispevamo k hitrejšemu osnovanju mladega gozda, ki bo prispeval k povečanju ponorov CO2 ter blaženju podnebnih sprememb.
Dr. Boštjan Mali, vodja projekta LIFE IP CARE4CLIMATE na Gozdarskem inštitutu Slovenije je pozdravil navzoče in predstavil projekt LIFE IP CARE4CLIMATE ter aktivnosti posameznih deležnikov (Slovenski državni gozdovi, d.o.o. in Zavod za gozdove Slovenije) na pilotnem območju. Uvodna pozdrava udeležencev sta imela tudi Tina Kotnik, vodja OE ZGS Kočevje in Damjan Južnič iz SiDG. Nato je vodenje delavnice prevzel dr. Gregor Božič z Gozdarskega inštituta Slovenije, strokovnjak za ekološko obnovo degradiranih zemljišč, ki je predstavil načrt sadnje in dosedanji potek obnove gozda. Na pilotnem območju Dolnje Ložine na Kočevskem smo leta 2020 izvedli obnovo v ujmah (vetrolom in podlubniki) uničenega gozda. Cilj obnove je osnovati stabilen gospodarski gozd, ki bo zagotavljal trajnost funkcij v spremenjenih podnebnih razmerah.
Pri obnovi smo uporabili nov pristop skrbno načrtovanega sistema sadnje v jedrih rastišču prilagojenih izbranih avtohtonih nosilnih in plodonosnih drevesnih vrst v kombinaciji z naravno obnovo in pospeševanjem kakovostnih pomladitvenih zasnov. Pri obnovi so bili ohranjeni vitalni ostanki starega sestoja, kakovostni osebki naravnega mladja pa pospeševani in vključeni v načrt obnove.
Na več izbranih točkah je dr. Božič predstavil različne izzive pri obnovi degradiranih gozdov. Pristopi (ekološke) obnove so namreč odvisni predvsem od začetnega stanja degradiranega in opustošenega gozdnega območja ter želenih ciljev (rezultatov), časovnega okvirja in omejitev kot so: razporeditev, številčnost in kakovost preostale vegetacije, razpoložljivost rastišču ustreznega sadilnega materiala avtohtonih drevesnih vrst in njihovih provenienc (gozdne drevesnice), kvalificirana delovna sila in finančne možnosti za pravočasno in kvalitetno izvedbo gozdno gojitvenih ukrepov in varstvenih ukrepov zaščite pred objedanjem divjadi. Na primeru eksperimentalno zasnovane obnove na pilotnem območju 5 ha, smo udeležence seznanili s testiranjem novih pristopov ob hkratnem izvajanju že preverjenih vzorcev vzpostavljanja gozdov in prvimi rezultati.
Delavnico smo zaključili s terensko malico in med katero je potekala živahna razprava udeležencev.
Pripravila: Gregor Božič in Gal Kušar
