V okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE je 26. septembra 2024 na Gozdarskem inštitutu Slovenije potekala delavnica z naslovom »Poslovne priložnosti na področju sistemov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (DOLB)«. Projekt, ki ga sofinancira evropski program LIFE in slovenski Sklad za podnebne spremembe, si prizadeva za spodbujanje trajnostnih praks z namenom zmanjševanja vplivov podnebnih sprememb. 

Glavni namen delavnice je bil predstaviti trenutno stanje na področju DOLB v Sloveniji, analizirati poslovne priložnosti in izzive, ter deliti primere dobrih praks. Delavnica je bila namenjena širokemu krogu udeležencev, vključno z investitorji, lastniki gozdov, strokovnjaki, svetovalci, nevladnimi organizacijami in odločevalci. Delavnico je v sodelovanju s podjetjem ZaVita organiziral Gozdarski inštitut Slovenije. 

Delavnica se je pričela z uvodnim nagovorom dr. Boštjana Malija, vodjo projekta LIFE IP CARE4CLIMATE na Gozdarskem inštitutu Slovenije. Sledile so strokovne predstavitve stanja DOLB v Sloveniji: 

  • Živa Bončina z Zavoda za gozdove Slovenije je predstavila potenciale in omejitve lesne biomase, ki je ključna surovina za daljinsko ogrevanje v Sloveniji. 
  • Mag. Erik Potočar z Ministrstva za okolje in prostor je predstavil zakonske omejitve ter aktualne javne razpise za razvoj sistemov DOLB. 
  • Ljubo Germič iz Energetike Maribor d.o.o. je predstavil priložnosti in izzive na področju daljinskega ogrevanja, kjer je izpostavil pomembnost učinkovitega izkoriščanja lokalnih virov. Predstavil je tudi svoje desetletne izkušnje na tem področju in delovanje Energetike Maribor. 

Sledile so predstavitve dobrih praks: 

  • David Špeh iz podjetja Biomasa d.o.o. je predstavil primer Biomasinega centra Nazarje, ki je eden uspešnejših projektov na tem področju. 
  • Nejc Kolerič iz podjetja ESOTECH je podal vpogled v projektiranje in izgradnjo kotlarne na lesno biomaso Slovenj Gradec. 
  • Bogdan Urbancl iz javnega podjetja Komunala Slovenj Gradec je predstavil obratovanje kotlarne, s poudarkom na izzivih in pridobljenih izkušnjah. 

Po prvem sklopu predstavitev je sledil odmor za kavo, po katerem se je delavnica nadaljevala z razpravo o poslovnih priložnostih in izzivih na področju sistemov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Pred razpravo so si udeleženci ogledali kratek video posnetek o toplarni Štibuh v Slovenj Gradcu, ki je svoje kapacitete dopolnila s kotlom na lesno biomaso.  

Udeleženci so prepoznali hitrorastoče vrste lesa kot zanimivo priložnost za proizvodnjo sekancev, saj krajša obhodnja prinaša hitrejše ekonomske koristi za lastnike gozdov. Vendar je pri vrstah, ki so pogosto primernejše za pridelavo kakovostnejšega lesa, manj zanimanja, saj dolga proizvodna doba lastnikom prinaša manjšo kratkoročno korist. V tej luči so izpostavili potrebo po izobraževanju lastnikov gozdov, kako optimizirati donos iz svojih gozdov in učinkoviteje upravljati z gozdnimi viri. 

Razprava je zajela tudi izzive pri logistiki in dobavi lesne biomase. Udeleženci so opozorili na težave, kot so razdrobljenost lastništva gozdov, težka dostopnost parcel, pomanjkanje primerne opreme in kadra ter visoki stroški naložb v sodobno opremo, saj na primer naprava za izdelavo sekancev stane tudi do 300.000 evrov. Udeleženci so poudarili, da je trenutno ceneje uvoziti biomaso, kot uporabljati domačo, kar predstavlja sistemski izziv in zahteva strateške panožne ukrepe na ravni države. 

Poleg operativnih izzivov so se dotaknili tudi strateških smernic. Udeleženci so prepoznali les kot ključen energent za prihodnost Slovenije, vendar opozorili, da sistemske spremembe ne bodo dosežene čez noč. Poudarili so potrebo po okrepitvi dialoga z oblikovalci politik, predvsem z ministrstvi, ter pridobiti podporo za zelene transformacije ogrevalnih sistemov. Predlagali so, da so tovrstne delavnice redno organizirajo, saj bi to lahko omogočilo ključen premik na tem področju. 

Ob zaključku so udeleženci poudarili nujnost vzpostavitve dolgoročnih rešitev, ki vključujejo podporo lastnikom gozdov, spodbujanje lokalne proizvodnje biomase in prenos dobrih praks iz tujine. Zeleno preoblikovanje sistemov daljinskega ogrevanja in izkoriščanje potenciala lesne biomase sta nujna, pri čemer je ključen stalen dialog med vsemi deležniki. 

Dogodek se je zaključil z neformalnim kosilom in priložnostjo za mreženje. 

Zaključki 

Delavnica je izpostavila velik potencial lesne biomase v Sloveniji kot trajnostnega vira energije. Udeleženci so pridobili vpogled v konkretne priložnosti in izzive tega področja. Med ključnimi ugotovitvami so izpostavili potrebo po nadaljnji podpori investicij v DOLB, izboljšanju regulativnega okvira ter večji ozaveščenosti o prednostih uporabe lokalnih obnovljivih virov energije.  

Delavnica je spodbudila povezovanje strokovnjakov in izmenjavo dobrih praks, kar bo v prihodnje pripomoglo k razvoju bolj trajnostnih energetskih rešitev v Sloveniji. 

Predstavitve z delavnice: 

  1. Živa Bončina, Izkušnje ZGS na področju lesne biomase
  2. Erik Potočar, MOPE, Zakonske usmeritve in sredstva Sistemi daljinskega ogrevanja
  3. Ljubo Germič, Energetika Maribor, Priložnosti in iizivi daljinskega ogrevanja  
  4. David Špeh, Biomasa d.o.o., Daljinski sistem ogrevanja na lesno biomaso
  5. Nejc Kolerič, Esotech, Projektiranje in izvedba kotlarne na lesno biomaso Slovenj Gradec
  6. Bogdan Urbancl, Komunala Slovenj Gradec, Obrtaovanje kotlarne na lesno biomaso

Video posnetek toplarne Štibuh v Slovenj Gradcu

 

GALERIJA