V četrtek, 9. 11. 2023, smo v Kamniški Bistrici izvedli delavnico SEČNJA IN SPRAVILO V ZASEBNIH GOZDOVIH, prvo od delavnic s tematskega področja "Poslovne priložnosti za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje v sektorju LULUCF", ki se izvajajo v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE.
Glavni namen delavnice je bil predstaviti poslovne priložnosti, ki jih prinašata sečnja in spravilo v zasebnih gozdovih. Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje namreč prinašata tudi mnogo novih poslovnih priložnosti. Delavnica je bila primarno namenjena zasebnim lastnikom gozdov in vsem, ki jih zanima tematika sečnje, spravila in poslovnih priložnosti v zasebnih gozdovih. Delavnice se je udeležilo 20 udeležencev.
Prvi, dopoldanski, del je potekal v notranjih prostorih gostilne "Pri Jurju", v popoldanskem delu pa se je delavnica nadaljevala s prikazi na terenu. Dr. Boštjan Mali, vodja projektnih aktivnosti na Gozdarskem inštitutu Slovenije, je pozdravil navzoče in predstavil cilje projekta LIFE IP CARE4CLIMATE ter kako lahko gospodarjenje z gozdovi v zasebnih gozdovih prispeva k blaženju podnebnih sprememb v sektorju LULUCF.
Prva vabljena govorka je bila prof. dr. Špela Pezdevšek Malovrh z Biotehniške fakultete, Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, ki je predstavila rezultate projekta MobiLes v predavanju »Poslovno povezovanje in sodelovanje zasebnih lastnikov gozdov«. Predstavila je podatke o značilnostih zasebnih lastnikov gozdov v Sloveniji. Eden od večjih problemov pri gospodarjenju z zasebnimi gozdovi je nizka stopnja izvedenega poseka. Razloga za to sta predvsem razdrobljenost gozdne posesti in heterogenost skupine zasebnih lastnikov gozdov. Možnost za aktivnejše gospodarjenje lastnikov se kaže v njihovem poslovnem povezovanju. Danes se le majhen delež zasebnih lastnikov poslovno povezuje ali so člani različnih združenj, pri čemer je javnomnenjska raziskava pokazala, da obstaja interes pri večini zasebnih lastnikov za aktivnejše poslovno povezovanje in sodelovanje v prihodnje. V projektu MobiLes so pripravili smernice, ki nakazujejo katere od obstoječih inštitucij bi morale igrati pomembno vlogo za spodbujanje in krepitev poslovnega povezovanja zasebnih lastnikov gozdov in smernice za potek prihodnjega razvoja. Priporočila so strnili v priročnik o različnih možnostih povezovanja (organiziranja) zasebnih lastnikov gozdov, ki je prosto dostopen na spletu.
V nadaljevanju je Miha Zabret, vodja krajevne enote Kamnik Zavoda za gozdove Slovenije, orisal stanje gozdov na območju Kamniške Bistrice, ki se razprostirajo na površini 3700 ha. Opisal je tudi posebnosti gozdov in pravice, ki so povezane z zgodovinskim ozadjem upravljanja s temi gozdovi, začenši z letom 1567, ko je nadvojvoda Karel II. Kamničanom poklonil pravico do upravljanja gozdov. Predstavil je značilnosti gospodarjenja z gozdovi tega območja, kjer v zadnjih 20 letih prevladuje sanitarna sečnja, gozd pa je izrazito večnamenski, saj prevladujejo negospodarske funkcije gozdov, zlasti varovalna ter druge ekološke in socialne, saj je Kamniška Bistrica območje aktivnosti različnih interesnih skupi, kot so pohodniki, kolesarji, lovci itd. To skupaj z veliko naravovarstveno vrednostjo območja prinaša številne izzive pri gospodarjenju z gozdovi tega območja.
Sledila je predstavitev primera lokalnega povezovanja zasebnih lastnikov gozdov, ki ima dolgo zgodovinsko osnovo, in sicer v obliki danes delujoče Meščanske korporacije Kamnik (MKK). Ta je bila formalno ustanovljena leta 2017, leto kasneje pa se je zaključil proces denacionalizacije, s čimer je bilo korporaciji vrnjeno premoženje, vključno z gozdovi. Delovanje MKK sta predstavila Demeter Sadnikar, predsednik MKK, in Marko Puschner, ki vodi in koordinira aktivnosti gospodarjenja z gozdovi MKK. Ta deluje kot agrarna skupnost, kot skupni lastnik, kjer imajo vsi člani (okoli 400) le deležne pravice (194 deležnih pravic). V svojem delovanju MKK želi dati lesu dodano vrednost in hkrati svojim članom zagotavljati les po nižji ceni od tržne. V skrbi za gozdove dobro sodelujejo tudi z Zavodom za gozdove Slovenije. Pridobljena sredstva od prodaje lesa, ki ga večinoma prodajo v tujino, preko financiranja različnih dejavnosti vlagajo nazaj v lokalno skupnost.
Predstavitvam je sledila dolga razprava o načinih povezovanja zasebnih lastnikov gozdov in kakšne spremembe in vzpodbude bi bile potrebne, da bi se zasebni lastniki gozda odločili za poslovno povezovanje. Po mnenju udeležencev na področju manjka predvsem več podjetniške vzpodbude, ki bi motivirala, izobrazila in povezala zasebne lastnike gozdov.
V zadnjem delu delavnice smo si na terenu ogledali še nedavno zgrajeno vlako nad Kamniško Bistrico, ki na stmem terenu omogoča izvedbo del v gozdu, in proizvodno drv, ki jo izvaja MKK. Drva iz skupnih gozdov so za nakup na voljo Kamničanom po nižjih cenah od tržne.
Zapisala: Simon Zidar in Boštjan Mali
