Glavni namen delavnice »ZAGOTAVLJANJE PODNEBNE ODPORNOSTI INFRASTRUKTURNIH PROJEKTOV PRI UMEŠČANJU V PROSTOR«, ki smo jo 19. 4. 2023 organizirali na Gozdarskem inštitutu Slovenije v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE, je bil predstaviti problematiko umeščanja infrastrukturnih projektov v prostor in doseganje njihove podnebne odpornosti z uporabo najnovejših orodij EU.
Delavnica, ki je bila že tretja s tematskega področja "Pametno prostorsko planiranje", je bila namenjena odločevalcem (ministrstva), svetovalnim in strokovnim službam, inšpekcijskim službam, prostorskim načrtovalcem in drugim pomembnim akterjem. Dogodka se je v živo udeležilo 35 udeležencev.
Vodja tokratne delavnice je bil Jernej Stritih, priznan strokovnjak s področja okoljskih in trajnostih politik ter boja proti podnebnim spremembam. Pri izvedbi delavnice pa so sodelovali še Jurij Stritih in Nataša Beltran, prav tako iz podjetja Stritih d.o.o. ter Klemen Strmšnik in Matevž Premelč iz podjetja ZaVita d.o.o.
Na začetku delavnice je dr. Boštjan Mali, vodja projekta LIFE IP CARE4CLIMATE na Gozdarskem inštitutu Slovenije, pozdravil navzoče, predstavil vse predavatelje in zaželel uspešno delavnico. Nato je Jernej Stritih predstavil proces zagotavljanja podnebne odpornosti in razloge zanj. Samo blaženje podnebnih sprememb (zmanjšanje emisij toplogrednih plinov) namreč ni več dovolj, vplivom podnebnih sprememb se več ne moremo izogniti, zato je pomembno tudi prilagajanje nanje. Krepitev podnebne odpornosti je proces v katerem zagotovimo, da se v vseh infrastrukturnih projektih financiranih s strani EU, vključijo ukrepi za blažitev in prilagajanje podnebnim spremembam. Predstavil je tehnične smernice Komisije za krepitev podnebne odpornosti infrastrukture v obdobju 2021-2027, ki naj bi jih vgradili v obstoječe upravne postopke. Pokazal je analizo, kako naj bi proces podnebne odpornosti deloval v slovenskem kontekstu.
V nadaljevanju delavnice je Anže Medved predstavil projekcije podnebnih sprememb v Sloveniji, ki jih pripravljajo na ARSO. Te projekcije so dobra podlaga za to, da lahko predvidevamo, kaj lahko pričakujemo v prihodnosti. Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji vsebuje tri različne scenarije: pesimistični scenarij (brez prilagajanja, rast prebivalstva in emisij), optimistični scenarij (omejitev emisije, ki smo si zadali s Pariškim sporazumom) in zmerno optimistični - realistični scenariji. Podnebni modeli so poenostavljeni globalni in regionalni podnebni modeli, v katere so vključeni scenariji izpustov toplogrednih plinov. Analizirali so 14 kombinacij regionalnih in globalnih modelov ter osnovne in izvedene spremenljivke. Podatki o projekcijah so dostopni na spletni strani ARSO. V Atlasu podnebnih projekcij smo si lahko nazorno ogledali kako se bodo spreminjale nekatere spremenljivke, ki so povezane s podnebnimi spremembami: padavine, veter, temperatura, …
Drugi, za udeležence aktivnejši del delavnice, je vključeval izvedbo dveh praktičnih vaj. Pri prvi so obravnavali projekt umeščanja industrijske cone glede na tveganje poplav v Železnikih. Vaja je bila namenjena razmisleku in premisleku o možnih rešitvah za investitorja. Pri drugi vaji pa so udeleženci umeščali v prostor 40 ha veliko sončno elektrarno na Primorskem.
Že med samo delavnico in nato v zaključni diskusiji so se pojavila različna vprašanja, na katere so sodelavci delavnice po svojih najboljših močeh odgovorili. Z delavnice pa so udeleženci odšli opremljeni z novim znanjem in informacijah o orodjih, ki so v pomoč pri pripravi pregleda in podrobne analize kot dveh ključnih procesov zagotavljanja pogoja krepitve podnebne odpornosti prihodnjih s strani EU financiranih projektov.
