17. marca 2026 je v Bruslju potekal znanstveno-politični dogodek z naslovom »Biotska raznovrstnost dreves in gozdov: zakladnica evropskega globalnega bogastva, blaginje, odpornosti in prihodnjega voditeljstva«, ki se ga je udeležila dr. Marjana Westergren.
Dogodek, ki so ga organizirali projekti iz programa Obzorje Evropa (Horizon Europe), in sicer, FORGENIUS, eco2adapt, FRUITDIV, in OptFORESTS, je združil raziskovalce, oblikovalce politik in druge deležnike z namenom razprave o vlogi genske, vrstne in ekosistemske raznovrstnosti pri krepitvi odpornosti gozdov ter o ukrepih, ki to raznovrstnost zagotavljajo.
Foto: Inrae
Na dopoldanskih sejah so predavatelji poudarili osrednjo vlogo biotske raznovrstnosti na več ravneh (genski, vrstni in ekosistemski) pri podpiranju zdravja gozdov, zagotavljanju ekosistemskih storitev in razvoju evropskega biogospodarstva. Predstavitve so izpostavile pomen ohranjanja gozdnih genskih virov (GGV oz. FGR – forest genetic resources) kot ključnega vzvoda za prilagajanje gozdov podnebnim spremembam in zagotavljanje njihove dolgoročne odpornosti.
Več prispevkov je predstavilo trenutne evropske pobude. Med drugim je bila kot temeljni kamen in situ ohranjanja genske raznovrstnosti gozdov predstavljena karakterizacija enot za ohranjanje genskih virov (GCU – Genetic Conservation Units) in njihova integracija v podatkovno bazo EUFGIS (www.eufgis.org). V okviru tega sistema je bilo vzpostavljenih več kot 3.500 enot v 37 državah, kar hkrati spodbuja ambiciozne nacionalne pobude. Dodatne aktivnosti vključujejo vzpostavitev mreže 29 večvrstnih skupnih poskusnih nasadov (common gardens, primerjalni poskusi) po Evropi ter raziskovanje še neizkoriščenih genskih virov divjih sorodnikov sadnih dreves, zlasti v južni in vzhodni Evropi. Skupni cilj teh pobud je izboljšati karakterizacijo, spremljanje in upravljanje gozdnih genskih virov na nacionalni in evropski ravni.
Foto: Inrae
Razprava je zajela tudi vlogo gozdarskih drevesničarskih obratov v kontekstu evropskega zelenega dogovora. Ob ambiciji zasaditve dodatnih 3 milijard dreves do leta 2030 bodo imele drevesnice ključno vlogo, vendar se soočajo z velikimi izzivi, povezanimi z oskrbo s semenom, tveganji v proizvodnji in regulativnimi omejitvami. Med ključnimi prioritetami so bile izpostavljene izboljšanje koordinacije, boljši dostop do gozdnega reprodukcijskega materiala (GRM), dolgoročno načrtovanje ter razvoj skupne evropske strategije.
Dopoldanski del se je zaključil z okroglo mizo, kjer so udeleženci razpravljali o prednostih in slabostih obstoječih politik ter o novih raziskovalnih smereh. Posebej so izpostavili potrebo po preučevanju osnov in učinkov biotskih interakcij, vloge genskih mešanic na intra- in interspecifični ravni, razširitvi uporabe tehnologij visoke prepustnosti za spremljanje biotske raznovrstnosti ter vzpostavitvi trajnostnih mehanizmov za dolgoročno krepitev odpornosti biotske raznovrstnosti na vseh ravneh.
Popoldanska seja je bila osredotočena na prilagajanje evropskih gozdov globalnim spremembam, z močnim poudarkom na ekosistemskih pristopih ter prispevkih iz različnih perspektiv, od gozdnogospodarskega načrtovanja do zavarovalništva in certificiranja. Posebej je bila izpostavljena vloga EbA – ecosystem-based adaptation pri krepitvi socialno-ekološke odpornosti. Študije primerov izvajanja EbA so pokazale velik potencial za zmanjšanje ranljivosti na podnebna tveganja ob hkratnem ohranjanju ekosistemskih storitev in podpori lokalnim skupnostim. Primeri vključujejo povečevanje strukturne in vrstne raznovrstnosti gozdnih krajin (npr. z vzpostavljanjem živih mej okrog linijskih nasadov monokulturnih gospodarskih drevesnih vrst), spodbujanje mešanih sestojev ter načrtovanje večnamenskih sistemov, ki združujejo proizvodnjo in ohranjanje biotske raznovrstnosti.
Foto: Inrae
Razprave so poudarile tudi pomen prilagajanja gospodarjenja z gozdovi na prihodnje podnebne razmere, zlasti z izbiro ustreznih drevesnih vrst in provenienc (»pravo drevo na pravem mestu za pravi namen«) ter pomen poznavanja ekologije, ki naj bo podlaga za odločanje.
Na dogodku so udeleženci poudarili še vedno premajhno integracijo znanosti, politike in prakse ter sodelovanje med sektorji in državami. Spodbujanje genske raznovrstnosti, olajševanje izmenjave GRM, razvoj vseevropske raziskovalne infrastrukture in podatkovnih baz ter podpora deležnikom pri odločanju bodo ključni za zagotavljanje odpornosti gozdov v razmerah globalnih sprememb.
Zapis prevedla Katja Kavčič Sönnenscehin po zapisu avtorice članka Marie-Caroline Devigne, INRAE
