EIP 16.5 MEJICE - Mejice kot podpora biotski raznolikosti, ohranjanju tradicionalnega in izginjajočega kulturnega vzorca slovenskega podeželja ter zagotavljanju ekosistemskih storitev

V maju 2024 uspešno zaključujemo triletni projekt "EIP 16.5 Mejice kot podpora biotski raznolikosti, ohranjanju tradicionalnega in izginjajočega kulturnega vzorca slovenskega podeželja ter zagotavljanju ekosistemskih storitev'', ki je v ospredje postavil ozaveščanje in izobraževanje vpletenih akterjev, zlasti kmetijskih gospodarstev, o pomenu in načinih vzpostavitve ter vzdrževanja mejic. Te naravne pregrade so ključne za ohranjanje biotske raznolikosti, izboljšanje ekosistemskih storitev in zaščito tradicionalnih vzorcev slovenskega podeželja. Mejice, ki jih definiramo kot linearni pasovi grmovja ali dreves, predstavljajo bistven element kmetijske in kulturne krajine, hkrati pa nudijo zavetje številnim rastlinskim in živalskim vrstam, izboljšujejo kakovost tal in vode ter prispevajo k estetski vrednosti okolja.

Projekt, podprt s strani Republike Slovenije in Evropske unije, je bil izveden v sodelovanju z več partnerji, vključno z Gozdarskim inštitutom Slovenije, kmetijskimi gospodarstvi in drugimi svetovalnimi inštitucijami. Skozi praktično izvedbo smo na šestih lokacijah po Sloveniji preizkusili in dokazali učinkovitost modela za prepoznavanje in povečanje vrednosti mejic, kar je omogočilo izboljšanje ekološkega in ekonomskega potenciala krajine.

Slika 1: Primer mejice pred urejanjem (KG Vertovšek). Slika 2: Delo na terenu – urejanje mejice ob vodotoku in količenje za dosadnjo ciljnih vrst in sort (KG Vertovšek).

Naš cilj je bil ne samo ohraniti, ampak tudi okrepiti funkcionalnost mejic kot vitalnih elementov biodiverzitete in kultiviranja naravnih habitatov. Z inovativnim pristopom, ki je vključeval uporabo avtohtonih in trpežnih rastlinskih vrst, prilagojenih prihajajočim klimatskim spremembam, smo zagotovili, da mejice ostanejo trden steber slovenskega kmetijstva in naravovarstva.

CILJI PROJEKTA IN NJIHOVO DOSEGANJE

Projekt je bil usmerjen k izboljšanju biotske raznolikosti in ekosistemskih storitev, ki jih mejice nudijo v kmetijski krajini. Cilji projekta so bili večplastni, vključno z ohranjanjem in izboljšanjem biodiverzitete, zaščito tal in voda, zagotavljanjem habitatov za divje živali ter izboljšanjem kakovosti zraka. Poudarek je bil tudi na ohranjanju tradicionalnih kulturnih vzorcev slovenskega podeželja.

Za doseganje teh ciljev je projekt vključeval razvoj in implementacijo modela za prepoznavanje in povečanje vrednosti mejic, ki je bil preizkušen na šestih kmetijskih gospodarstvih po Sloveniji. Uporabljeni pristopi so vključevali inovativne tehnike sajenja, kot je uporaba sadik dreves, okuženih z gomoljikami ali tartufi, v kombinaciji z več plodonosnimi in medonosnimi vrstami. Ta pristop je bil namenjen izboljšanju dolgoročnega ekološkega in ekonomskega potenciala mejic.

Izvedene so bile tudi aktivnosti, ki so vključevale izobraževanje in usposabljanje kmetijskih gospodarstev o vzpostavitvi in vzdrževanju mejic, prepoznavanju in odstranjevanju invazivnih vrst, ter vključevanju ekosistemskih storitev v kmetijsko prakso. V projektu je bilo pomembno tudi ozaveščanje širše javnosti o pomenu mejic za biotsko raznovrstnost in kmetijsko krajino.

Dodatne aktivnosti so vključevale terenske oglede, kjer so strokovnjaki v sodelovanju z lastniki kmetij in drugimi deležniki razpravljali o najboljših praksah za vzpostavitev in vzdrževanje mejic. Te dejavnosti so pomagale izboljšati praktično znanje in veščine vpletenih, kar je ključno za trajnostni razvoj kmetijskih gospodarstev in ohranjanje naravnega okolja.

REZULTATI IN UČINKI PROJEKTA

Po začetni raziskovalno-analitični fazi (popisi in analize začetnega stanja) se je oblikoval model umeščanja mejic v prostor. Skupno se je na vseh šestih kmetijskih gospodarstvih zasadilo več kot 700 sadik dreves in grmovnic kot so bezeg, brek, breza, češnja, črni ribez, dren, glog, jablana, jerebika, kostanj, leska, robida, skorš, sliva, šipek in sončnice. Te sadike so bile izbrane zaradi njihove sposobnosti, da prispevajo k ekosistemskim storitvam. Poleg tega so bile vse sadike leske in breze tudi mikorizirane z avtohtono vrsto poletne gomoljike (Tuber aestivum), kar dodatno spodbuja biodiverziteto tal in povečuje produktivnost rastlin. Po zasaditvah so se redno izvajala varstveno-gojitvena dela (obrezovanje, zalivanje, zaščita) in po potrebi nadomestna sadnja sadik, ki niso uspele. Naša uspešnost sadnje je bila več kot 90 %.

Slika 3 in 4: Delo na terenu – količenje in sadnja mejic z uporabo mikoriziranih in ciljno izbranih drevesnih in grmovnih vrst in sort, kot nosilnih elementov mejic z mnogoterimi ekosistemskimi storitvami (KG Vertovšek in KG Andrejevi).

Projekt je prinesel številne pozitivne rezultate in učinke, ki so pripomogli k izboljšanju biotske raznolikosti in ekosistemskih funkcij na slovenskem podeželju.

Izboljšanje biotske raznovrstnosti: Projekt je uspešno izvedel vzpostavitev in obnovo mejic na več lokacijah, kar je povečalo število habitatov za različne rastlinske in živalske vrste. Na obnovljenih in novih mejicah so bile zasajene različne avtohtone drevesne in grmovne vrste, kar je prispevalo k večji strukturni in vrstni pestrosti.
Ekosistemske storitve: Mejice so izboljšale ekosistemske storitve, kot so zaščita tal in voda, zmanjšanje erozije in spiranja hranil, ter zagotavljanje hrane in zavetja za divje živali.
Sodelovanje in izobraževanje: Projekt je aktivno vključeval kmetijska gospodarstva in širšo skupnost v procese vzpostavitve in vzdrževanja mejic. Usposabljanja in delavnice so kmetom omogočila pridobivanje znanj o pomenu mejic in tehnikah upravljanja, kar je okrepilo lokalno znanje in veščine.
Ohranjanje kulturne krajine: Mejice so ključni element tradicionalne slovenske kmetijske krajine. Projekt je pripomogel k ohranjanju teh tradicionalnih struktur, kar je pomembno za ohranjanje kulturne dediščine in identitete slovenskega podeželja.
Znanstveni in praktični prispevki: Rezultati projekta so bili dokumentirani in objavljeni, kar je prispevalo k širšemu razumevanju in priznanju pomena mejic. Objavljene študije in priporočila so na voljo za uporabo drugim kmetijskim gospodarstvom in strokovnjakom, ki se ukvarjajo z naravovarstvom in kmetijskim načrtovanjem.

Projekt je bil torej uspešen pri doseganju zastavljenih ciljev, ki so pripomogli ne samo k izboljšanju lokalnega okolja, temveč tudi k spodbujanju trajnostnih praks na slovenskem podeželju.

USPOSABLJANJE

Izvedli smo tudi program usposabljanja za kmetijska gospodarstva v okviru projekta, ki je bil razdeljen na več segmentov. Usposabljanje je kmetijskim gospodarstvom omogočilo boljše razumevanje in veščine za identifikacijo ter nadzor invazivnih vrst, ki lahko ogrožajo lokalne ekosisteme. Poudarek je bil tudi na razumevanju, kako lahko mejice prispevajo k povečanju ekonomske in ekološke vrednosti kmetijskih zemljišč, vključno s povečanjem biotske raznovrstnosti in zagotavljanjem ekosistemskih storitev. Prav tako je usposabljanje spodbujalo aktivno sodelovanje kmetov pri načrtovanju, vzpostavitvi in vzdrževanju mejic, kar je ključnega pomena za njihovo dolgoročno ohranjanje in funkcionalnost.

Poleg formalnega usposabljanja so bili izvedeni tudi praktični prenosi znanja na terenu, kjer so udeleženci imeli možnost neposredno sodelovati pri urejanju mejic. Ti prenosi so bili namenjeni različnim ciljnim skupinam, vključno s kmetijskimi gospodarstvi, strokovnjaki, dijaki in drugimi zainteresiranimi, in so obsegali varstveno-gojitvena dela na mejicah, ekosistemske storitve, ki jih nudijo mejice, habitatne tipe in njihovo zaščito v Naturi 2000, ter vrstno pestrost rastlinskega in živalskega sveta, ki ga podpirajo mejice.

Projektne aktivnosti so bile promovirane preko različnih komunikacijskih kanalov, s ciljem doseči širok spekter strokovne in laične javnosti, kar je prispevalo k širšemu razumevanju in podpori ohranjanja mejic.

ŠIRJENJE INFORMACIJ

Tekom projekta smo se na različne načine zavzemali tudi za širjenje pomena mejic ter informacij o projektu, pri čemer izpostavljamo naslednje:

Organizirali smo delavnice in seminarje, kjer so strokovnjaki s področja kmetijstva in gozdarstva delili svoje izkušnje in najboljše prakse z udeleženci. Te interaktivne seje so ponudile priložnost za neposredno izmenjavo znanj in izkušenj, kar je dodatno pripomoglo k večji vključenosti skupnosti v projekt.
Sodelovali smo tudi na sejmih, kjer smo postavili informativne stojnice. Na teh dogodkih smo razdeljevali informativno gradivo, predstavljali uspehe projekta in izvajali izobraževalne aktivnosti za obiskovalce. To je bil odličen način za dvigovanje zavedanja o pomenu mejic in za pridobivanje nove podpore in zanimanja za projekt.
Projekt smo promovirali tudi preko digitalnih platform, kot so družbena omrežja in elektronske novice. Te platforme so omogočale redno komuniciranje z zainteresirano javnostjo, objavo posodobitev o napredku projekta in deljenje zanimivih zgodb in uspehov, povezanih z mejicami.
Za širjenje znanja in izkušenj smo izkoristili tudi medije, s ciljem doseči čim širšo javnost.

Vse te aktivnosti so bile usmerjene v širjenje razumevanja in cenjenja mejic kot ključnega elementa trajnostnega upravljanja krajine in ohranjanja naravne dediščine.

Slika 5 in 6: Predstavitev projekta in doseženih rezultatov na Dnevih zeliščarstva v Beli krajini, Črnomelj (levo) in Gozdarskem inštitutu Slovenije (desno).

PARTNERSTVO PROJEKTA

Projekt EIP 16.5 "Mejice kot podpora biotski raznolikosti, ohranjanju tradicionalnega in izginjajočega kulturnega vzorca slovenskega podeželja ter zagotavljanju ekosistemskih storitev" smo uspešno izvedli z močnim sodelovanjem med številnimi partnerji: dr. Tine Grebenc (vodja projekta, Gozdarski inštitut Slovenije), Ajša Alagić (Gozdarski inštitut Slovenije), Polona Vukovič (Gozdarski inštitut Slovenije), Cvetka Kernel (Srednja gozdarska lesarska in zdravstvena šola Postojna), Tamara Urbančič (Srednja gozdarska lesarska in zdravstvena šola Postojna), Janez Gačnik (Zavod Jabolko), Eva Kobe (Notranjski regijski park), Matevž Podjed (Notranjski regijski park), Maja Košuta (Notranjski regijski park), dr. Benjamin Leskovec (Replika napredne rešitve d.o.o.), Polona Urh (Replika napredne rešitve d.o.o.), Darja Korelc (Makrobios Panonija so.p.), Karol Vetrovšek (KG Vetrovšek), Tadej Udovč (KG Udovč), Aljaž Bevk (KG Široko), Jani Frank (KG Andrejevi) in Marjana Grčman (KG Grčman). Vsem partnerjem se iskreno zahvaljujemo za njihov neprecenljiv doprinos in kvalitetno opravljeno delo.

Projekt se izvaja v okviru ukrepa M16 Sodelovanje Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2014-2020, v sklopu 4. javnega razpisa za podukrep 16.5 Podpora za skupno ukrepanje za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje ter za skupne pristope k okoljskim projektom in stalnim okoljskim praksam. Projekt je sofinanciran s strani Republike Slovenije in Evropske unije iz kmetijskega sklada za razvoj podeželja in se izvaja v obdobju od 25. maja 2021 do 24. maja 2024. Vrednost sofinanciranja znaša 248.605,02 €.