V torek, 14. marca 2023, je v dvorani četrtne skupnosti Trnovo potekal Posvet o upravljanju mestnih gozdov, ki so se ga udeležili tudi predstavniki Gozdarskega inštituta Slovenije (GIS), dr. Nikica Ogris pa je predstavil referat s področja varstva gozdov.
Na dogodku so se zbrali predstavniki gozdarske stroke, lastnikov gozdov in nevladnih organizacij, ki jih zanima upravljanje gozdov na Rožniku. Na začetku dogodka je udeležence pozdravil Gregor Danev, direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), ki je v nagovoru izrazil zadovoljstvo nad dejstvom, da gospodarjenje z gozdovi javnost vedno bolj zanima, saj so na zavodu v preteklosti pogrešali participacijo javnosti in si je želijo več, zlasti v postopku izdelave in sprejemanja novega gozdnogospodarskega načrta za gozdnogospodarsko enoto Ljubljana, ki bo potekalo v letih 2023 in 2024.
Prvo strokovno predavanje, ki je potekalo na temo sonaravnega gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji in na Rožniku, je imela Barbara Slabanja z Območne enote Ljubljana ZGS. Povedala je, da gospodarjenje z gozdovi temelji na načelih trajnosti, sonaravnosti in mnogonamenskosti. Poudarila je tudi, da je gozd živ organizem, ki se neprestano spreminja in ga je nemogoče nespremenjenega ohranjati v času in prostoru. Opisala je proces načrtovanja razvoja gozdov, v katerem ima javnost možnost sodelovanja - spomladi 2024 bodo na Zavodu za GGE Ljubljana zbirali pobude javnosti in deležnikov za spremembe načrta, pred sprejetjem načrta pa bodo izvedli javno razgrnitev in javno obravnavo načrta. Za konec je poudarila, da je sečnja glavni negovalni ukrep, ki omogoča dolgoročno zagotavljanje vseh funkcij gozda.
Drugo strokovno predavanje, ki ga je izvedel dr. Nikica Ogris z GIS, je potekalo na temo poškodovanosti slovenskih gozdov na primeru Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib (KP TRŠH). Predstavil je podatke o zdravstvenem stanju gozdov pri nas - o njem lahko sklepamo iz meritev podatkov o osutosti krošenj dreves v Sloveniji, ki skozi leta narašča, ter na podlagi podatkov o sanitarnem poseku, ki ga je bilo v preteklih prav tako nadpovprečno veliko. Predstavil je podatke o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, ki je na več nivojih izjemno pester, saj na Rožniku živi več kot 2800 vrst živih organizmov, pestra pa je tudi lastniška struktura in vloge oz. funkcije gozdov v tem prostoru. Povedal je, da so drevesa na tem območju izjemno poškodovana (se sušijo in propadajo), kar predstavlja nevarnost za obiskovalce. Predstavil je škodljive organizme, ki jih najdemo na Rožniku, med njimi fitoftore, kostanjev rak, ki napada tudi hraste, kostanjevo šiškarico, smrekove podlubnike, mraznice oz. štorovke, javorov rak, različne trohnobe. Vse trohnobe zmanjšujejo stabilnost in vitalnost dreves ter ustvarjajo rane, skozi katere lahko drevesa napadejo druge bolezni in škodljivci. Poškodbe povzroča tudi srnjad, ki je prisotna v parku. Poudaril je ukrepe za ohranjanje biotske raznovrstnosti gozdov, med njimi usmerjanje gozda v naravno drevesno sestavo (dve tretjini Rožnika imata spremenjeno sestavo), uravnavanje razmerja razvojnih faz (v KP TRŠH prevladujejo debeljaki, razmerje razvojnih faz je porušeno), ter poudarjeno izvajanje predvidenih ukrepov varstva gozdov. Na koncu je izpostavil tudi, da prevelika količina odmrle biomase z vidika varstva gozdov ni zaželena, saj je po žledolomu 2014 v gozdovih ostalo veliko odmrle lesne mase, celo do mere, ki povečuje pogostost pojavljanja drevesnih bolezni.
Sledili sta še predavanji doc. dr. Matije Klopčiča iz Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani z naslovom: »Kategorija gozdov in poudarjenost funkcij ključno vplivata na režim upravljanja gozdov,« ki je med drugim predstavil, kako poudarjenost funkcij gozda vpliva na režim gospodarjenja z gozdom, ter predavanje Jurija Kobeta z Mestne občine Ljubljana, ki je v predavanju z naslovom: »Zakaj so mestni gozdovi Ljubljane primer dobre prakse?« predstavil primer upravljanja z mestnimi gozdovi na območju Golovca, ki so ga s partnerji razvili v lani zaključenem projektu UrbForDan.
Med predavanji je potekala živahna javna razprava. Kot prvi so se oglasili lastniki gozdov, katerih predstavnika sta povedala, da imajo zaradi zelo omejene lastninske pravice in različnih težav pri gospodarjenju z gozdovi (tudi zaradi neupravičenega vmešavanja obiskovalcev gozdov) nizko motivacijo za izvedbo gozdarskih del. Za primerno ceno bi bili nekateri pripravljeni gozdove tudi prodati mestni občini, saj gre za krajinski park, v katerem je upravljanje z gozdovi močno oteženo. Predstavnik društva Dinaricum je povedal, da si želijo, da bi v gozdu pustili več mrtve lesne mase z namenom zagotavljanja habitata za gozdne specialiste, tj. vrste, ki za uspeh potrebujejo veliko stoječega in ležečega mrtvega lesa.
Predstavnica skupine Protestival je poudarila pomen t. i. »svete lastnine«, krošenj dreves, ki so rasla stoletja, in so odličen instrument blaženja podnebnih sprememb. Sprašuje se, ali imamo res pravico ta drevesa posekati, zlasti na zaščitenem območju krajinskega parka. Pravi, da bi morali tudi pravice z naslova zasebne lastnine prepraševati, zato da zagotovimo boljšo prihodnost vseh. V repliki je občanka izpostavila, da bi občina morala kupiti gozd, ki je razglašen kot gozd s posebnim namenom, in v njem ohranjati stara drevesa. Predstavnik društva Prosilva Slovenija je poudaril dve možnosti, ko želimo omejiti proizvodno funkcijo gozda - ali mestna občina gozd odkupi ali pa lastniku nameni nadomestilo oz. odškodnino za omejitev gospodarjenja z gozdovi. Debata med predavanji je potekala tudi na temo nege mestnih gozdov, sodelovanja civilne družbe in različnih (ne-gozdarskih) strok v procesih gozdnogospodarskega načrtovanja, funkcij gozda, ekonomske upravičenosti lastništva gozda na Rožniku, skladiščenja ogljika v odmirajočih starih drevesih in klimatski funkciji gozda. Po odmoru pa se je debata nadaljevala v obliki moderirane okrogle mize.
Posvet, ki je potekal v organizaciji glavnega organizatorja Zavoda za gozdove Slovenije v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije, Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani, Mestno občino Ljubljana in Krajinskim parkom Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, je ponudil izhodišče za javno debato na temo upravljanja z mestnimi gozdovi v Mestni občini Ljubljana, ki se bo nadaljevala tudi v prihodnjem obdobju.
Zapisal: Boris Rantaša
