Na Televiziji Slovenija je bila v četrtek, 21. marca 2013, v oddaji Ugriznimo znanost osrednja tema kakovost zraka. Prispevek je povezovala novinarka Anja Čuček, v njem so sodelovali strokovnjaki Gozdarskega inštituta Slovenije in Agencije RS za okolje.
Po uvodni predstavitvi o onesnažilih v zraku, ki jo je podala mag. Tanja Bolte, so dr. Primož Simončič, Andrej Verlič in Daniel Žlindra pojasnili vlogo gozda pri zagotavljanju kakovosti zraka v mestu.
Daniel Žlindra je predstavil sistem merjenja ozona s pasivnimi označevalniki in nekaj rezultatov meritev: »V gozdu nismo izmerili prekoračitev mejnih vrednosti ozona, najvišjo vrednost pa so izmerili na Krvavcu.« Pojasnil je pomen preizkusa kislosti deževnice. V nadaljevanju je predstavil tudi primerjavo vsebnosti dušika v padavinah na dveh raziskovalnih ploskvah intenzivnega spremljanja stanja gozda. Prva je v gozdu na Brdu pri Kranju, druga pa v urbanem gozdu Ljubljane - vrt GIS (Večna pot, Ljubljana): »Vsebnost dušika je na ploskvi vrt GIS kar za 5-krat večja kot na ploskvi na Brdu. To pomeni, da je zrak - merili smo posredno prek padavin - na ploski vrt GIS veliko bolj onesnažen.« Pojasnil je tudi nevarnosti povečanega vnosa nitratov v gozd.
Dr. Primož Simončič je pojasnil, da zrak lahko prepotuje velike razdalje in da je zato vpliv onesnažil lahko tudi čezmejni: »Na GIS preko sistema monitoringa gozdov spremljamo določne prenose onesnažil iz tujine v Slovenijo in seveda tudi iz Slovenije v tujino. V padavinah JZ Slovenije zaznavamo povečane vsebnosti dušika, predvidevamo, da je to vpliv Padske nižine, tako zaradi intenzivnega kmetijstva kot zaradi industrije in prometa. Opažamo tudi, da se padavine na planotah ob mejah, npr. Trnovska planota, razlikujejo od padavin drugje po Sloveniji.« V nadaljevanju je poudaril še pomen iglavcev, ki kot filter zraka delujejo celo leto.
Andrej Verlič je predstavil evropski projekt EMoNFUr, ki je usmerjen v raziskovanje urbanih gozdov: »Intenzivno spremljanje stanja gozda je na GIS že tradicija, povezani pa smo tudi v evropsko mrežo za spremljanje stanja gozdov. Zaradi vse večjega pomena urbanih gozdov; saj gozd prestreza onesnažila, filter vode, preprečujejo prehiter odtok vode, pomembni so pri blaženju visokih temperatur, …; pa testno izvajamo določene meritve tudi v urbanih gozdovih. Projekt sofinancirajo Evropska komisija, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje ter Mestna občina Ljubljana, v njem pa sodelujemo z italijanskimi partnerji iz dežele Lombardije. Skupaj želimo razviti metodologije za spremljanje stanja urbanih gozdov. Metodologijo bomo uskladiti tudi na evropski ravni ter tako oblikovali mrežo za spremljanje stanja urbanih gozdov, kar je prvi poizkus na tem področju.«
Pri predstavitvi poizkusov v laboratoriju sta sodelovali Magda Špenko in Natalija Senčar iz Laboratorija za gozdno ekologijo.
Oddajo si lahko ogledate na povezavi
http://tvslo.si/predvajaj/ugriznimo-znanost-oddaja-o-znanosti/ava2.161153561/
Gozdarski inštitut Slovenije
