V četrtek, 16. 2. 2017, se je na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdove in prehrano pričelo dvodnevno srečanje Izvršnega koordinacijskega odbora, ki so se ga udeležili člani skupine za stike koordinacijskega mehanizma iz šestnajstih evropskih držav in Kitajske (16+1). Po napornem pogajalskem dnevu na MKGP so se predstavniki ministrstev večine sodelujočih šestnajstih evropskih držav, predstavnik Evropske komisije in trije predstavniki Kitajske v petek, 17. 2. 2017, udeležili ekskurzije, ki je potekala v organizaciji GIS v sodelovanju z Zavodom za gozdove.
Delegacija je dan začela v Straži pri Novem mestu, kjer so si člani ogledali primer velikega skladišča lesa v posesti podjetja Gozdno gospodarstvo Novo mesto. O zgodovini predelave lesa in pomenu predelave je spregovoril tudi direktor Andrej Kastelic.
Nato je podjetje Tajfun, ki svoje izdelke izvaža po celem svetu, pripravilo demonstracijo sodobne strojne mehanizacije proizvedene v Sloveniji. Gostje so si ogledali traktor z vitlom za spravilo hlodovine iz gozda in cepilno rezalni stroj za pripravo drv.
Ekskurzija se je nadaljevala v gozdu v Dvoru pri Novem mestu, kjer si je delegacija ogledala ploskev projekta Lifegenmon, ki ga je predstavila prof. dr. Hojka Kraigher. Izpostavila je predvsem področja, ki odpirajo možnost sodelovanja in že utečena mednarodna sodelovanja.
Raziskovalno dejavnost na Inštitutu je tujim gostom predstavil direktor dr. Primož Simončič. Inštitut so sicer na ekskurziji zastopali tudi dr. Nike Krajnc, doc. dr. Matjaž Čater, dr. Tine Grebenc in Domen Finžgar. Mag. Andrej Breznikar je v imenu Zavoda za gozdove predstavil delovanje inštitucije, spregovoril pa je tudi o problematiki žledoloma in gradaciji podlubnikov, o gozdno gospodarskem načrtovanju ter predstavil način trajnostnega gozdarjenja.
Dvodnevni obisk članov mehanizma šestnajstih evropskih držav in Kitajske se je začel v četrtek. Udeležence je uvodoma nagovoril državni sekretar mag. Marjan Podgoršek, nato pa je odbor je razpravljal in sprejel prioritete gospodarskega in znanstvenega sodelovanja med državami vzhodne Evrope ter Kitajske na področju gozdarstva ter dvoletni načrt dela s ključnimi pravnimi podlagami za svoje delovanje. V ospredju pa so bile priprave na jesensko srečanje ministrov, pristojnih za kmetijstvo.
S tem je Slovenija formalno prevzela vodenje mehanizma za usklajevanje sodelovanja na področju gozdarstva. Že na prvem srečanju je bilo a mizi več kot 40 predlogov projektov za znanstveno in gospodarsko sodelovanje med sodelujočimi državami v gozdarski panogi. Med njimi je sekretar Podgoršek omenil projekte s področja preventive, sečnje, obnove gozdov, standardov ter boja proti ilegalnemu trgovanju z lesom, kot tudi predloge za sodelovanje na področju razvoja gozdne mehanizacije ali lesenih
zgradb.
Kitajska in države Srednje, Južne in Vzhode Evrope so že pred slabim letom (24. maja 2016) na Brdu pri Kranju podpisale akcijski načrt za mehanizem usklajevanja na področju gozdarstva. Med šestnajstimi državami (Albanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Hrvaška, Češka, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Makedonija, Črna gora, Poljska, Romunija, Srbija, Slovaška in Slovenija) je bila naloga usklajevalnega organa dodeljena prav Sloveniji. Takrat je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Dejan Židan, poudaril, da gre za svojevrstno priznanje našemu visokemu tehnološkemu znanju in dobrim praksam na področju sonaravnega gozdarstva.
deloma povzeto po STA
Foto: dr. Nike Krajnc, mag. Andrej Breznikar
