Invazivne tujerodne vrste so resna grožnja biotski raznovrstnosti, gospodarstvu in zdravju ljudi. Najboljši način za njihovo obvladovanje je pravočasno odkrivanje vrst, še preden se razširijo. Zgodnje odkrivanje pa zahteva široko spremljanje, kar presega zmogljivosti poklicnih znanstvenikov. Pri tem lahko pomembno vlogo odigra vsak posameznik. S pomočjo priljubljenih aplikacij, kot so eBird, Pl@ntNet, iNaturalist in ArtPortalen, lahko javnost beleži opažanja in poroča o novih najdbah kot del občanske znanosti.
V mednarodni raziskavi, v kateri je sodelovalo 30 raziskovalcev okviru akcije COST Alien CSI, so prvič pokazali, da ima občanska znanost - vključevanje javnosti v raziskave - ključno vlogo pri zgodnjem odkrivanju invazivnih tujerodnih vrst. Pri raziskavi je sodeloval tudi dr. Maarten de Groot z Gozdarskega inštituta Slovenije.
V raziskavi, objavljeni v reviji People and Nature, so analizirali 600 uradnih poročil o prvih najdbah invazivnih vrst iz 30 držav. Te podatke so primerjali z več kot 220 milijoni zapisov z 22 javnih platform za beleženje opažanj s strani javnosti. To je prva študija, ki dejansko meri vpliv občanske znanosti na zgodnje odkrivanje invazivnih tujerodnih vrst.
Rezultati? Platforme občanske znanosti se izkažejo za zelo učinkovite. V 20 % primerov so javne platforme poročale o novih najdbah prej kot uradni viri, v 30 % primerov pa v istem letu. Preostali primeri, kjer so bili uradni viri hitrejši, kažejo na pomen ciljnega nadzora in specifičnega znanja.
Ugotovili so tudi, da evropsko regulirane tujerodne vrste pogosteje prvič odkrijejo uradni programi, saj so bolj poznane. Nasprotno pa javnost hitreje zazna vrste, ki so že bile opažene v sosednjih državah, ali tiste, ki jih je mogoče prepoznati brez posebnih strokovnih znanj. Pri uspešni prvi zaznavi je pomemben dejavnik skupina organizma, pri vretenčarjih (npr. pticah in sesalcih) je večja verjetnost, da se na javnih platformah pojavijo prej kot v uradnih nadzorih, kot pri rastlinah in nevretenčarjih. Opazne so tudi razlike med posameznimi državami. Na Švedskem in Nizozemskem se je občanska znanost pri prvih najdbah izkazala za še posebej uspešno.
Priporočila za prihodnost: Za učinkovitejše obvladovanje invazivnih vrst je ključen celostni pristop, ki združuje mreže profesionalnega spremljanja za aktivno odkrivanje novih invazivnih tujerodnih vrst kot pasivno spremljanje z vključevanjem širše javnosti (občanske znanosti). Vlade lahko to dosežejo s tesnim sodelovanjem s platformami za beleženje opažanj, podpiranjem njihovega nadaljnjega razvoja in pretoka podatkov iz njih. Na ta način se lahko podatki izmenjujejo še hitreje, da se vzpostavi učinkovit sistem spremljanja invazivnih tujerodnih vrst.
Občanska znanost je torej nepogrešljiv del rešitve – skupaj lahko prispevamo k zgodnjemu odkrivanju in učinkovitemu obvladovanju invazivnih tujerodnih vrst!
Raziskava: González-Moreno, P., Anđelković, A. A., Adriaens, T., Botella, C., Demetriou, J., Bastos, R.,Bertolino, S., López-Cañizares, C., Essl, F., Fišer, Ž., Glavendekić, M., Herremans, M., Hulme, P. E., Jani, V., Katsada, D., Kleitou, P., La Porta, N., Lapin, K., López-Darias,M., … M. de Groot, Pocock, M. J. O. (2024). Citizen science platforms can effectively support early detection of invasive alien species according to species traits. People and Nature, 00, 1–17. https://doi.org/10.1002/pan3.10767
