Mokrišča Ljubljanskega barja so bila v preteklosti intenzivno meliorirana, prvotno predvsem zaradi naseljevanja in spreminjanja zemljišč v kmetijsko rabo, kasneje zaradi zmanjševanja poplavne ogroženosti. Skozi čas se je na tem območju razvil kompleksen sistem odvodnih kanalov oz. jarkov - odvodnikov. V okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE bo Gozdarski inštitut Slovenije poskrbel za izvedbo ukrepov, s katerimi se bo izboljšalo upravljanje mokrišč na delu Ljubljanskega barja.

Na izbrane terciarne jarke pilotnega območja na Ljubljanskem barju je izbrani podizvajalec namestil devet mikrozapornic, ki bodo namenjene zadrževanju odtekanja viškov vode. Jarki so terciarni odvodniki, ki v poletnem obdobju večinoma presušijo. Razmejujejo parcele, med seboj so oddaljeni okoli 10 metrov v globino pa merijo nekaj deset centimetrov.

Cilj tega hidrološkega ukrepa je prispevati k izboljšanju pogojev za revitalizacijo mokrotnih travnikov. Ugotoviti želimo, kako bo sprememba vodnega režima vplivala na emisije toplogrednih plinov, in sicer ogljikovega dioksida (CO2) in metana (CH4) ter biotsko raznovrstnost travnikov. Na podlagi primerljivih raziskav pričakujemo, da bo imel ukrep lokalen vpliv. Na površinah, ki so predmet tega ukrepa in bližnjih kontrolnih ploskvah smo že izvedli vzorčenje tal in popis vegetacije, v kratkem pa bomo namestili še merilnike za kontinuirano spremljanje emisij, temperature in vsebnosti vlage v tleh. Poleg tega bomo s pomočjo piezometrov sočasno izvajali tudi hidrološki monitoring, s katerim bomo spremljali nivo (pod)talne vode. Pretekle raziskave so pokazale, da se po revitalizaciji mokrišča emisije CO2 zmanjšajo, medtem ko se emisije CH4 povečajo ter da se po izvedbi revitalizacije na ta zemljišča vrnejo vrste rastlin, ki so prilagojene na vlažne razmere.

Rezultati, ki jih bomo dobili v tej raziskavi, bodo pomagali razumeti dinamiko emisij TPG in biotsko raznovrstnost mokrotnih travnikov.
O rezultatih bomo sproti obveščali javnost.



Slika 1: Prevoz mikrozapornice z mini rovokopačem (Foto: A. Ferreira)

Slika 2: Nameščanje mikrozapornic na Ljubljanskem barju (Foto: A. Ferreira)


Slika 3: Mikrozapornici na deloma zaraščenem jarku sredi barjanskega travnika (Foto: Boštjan Mali)


Slika 4: Učinek delovanja mikrozapornic po 3 tednih od namestitve. Vodostaj v jarku za zapornico je višji. (Foto: A. Ferreira)