Ker je bilo število slovenskih proizvajalcev v testu pelet iz leta 2013 skromno, smo k sodelovanju povabili vsa evidentirana podjetja v Sloveniji, ki so se ob začetku leta 2014 ukvarjala s proizvodnjo pelet. Zanimanje jih je izkazalo osem.

V podjetjih, kjer so se odločili za sodelovanje pri raziskavi, smo v ta namen februarja 2014 izvedli nenapovedane obiske in iz skladišč ali proizvodne linije odvzeli vzorčne vreče pelet.
Analize naključno odvzetih vzorcev pelet so bile opravljene v Laboratoriju za lesno biomaso Oddelka za gozdno tehniko in ekonomiko Gozdarskega inštituta Slovenije ter pri zunanjem izvajalcu.
Analizirali smo naslednje kazalnike kakovosti:

  • vsebnost vode,
  • vsebnost pepela,
  • mehansko obstojnost,
  • gostoto nasutja,
  • spodnjo kurilno ali energijsko vrednost.

Analiza kakovosti slovenskih pelet je bila narejena na enem naključno izbranem vzorcu, zato ni nujno, da odraža stanje celotne proizvodnje, nakazuje pa na problem zagotavljanja stalne kakovosti pelet pri manjših proizvajalcih.
Tudi če kakšen proizvajalec ne dosega določenega mejnega pogoja, to še ne pomeni, da so peleti neustrezni za uporabo, le razvrstiti jih ni mogoče po razredih, ki jih navaja standard.
Nenazadnje je nakup vedno v rokah kupca. Neodvisna testiranja vzorcev so le dodatna informacija o ustreznosti pelet ob času jemanja vzorca. Najboljša garancija za zagotovljeno kakovost so neodvisni certifikati, v Evropi sta to: DINplus in EN Plus (A1 in A2).

Objavil: Iztok Sinjur