Mednarodna poletna šola »Krepitev odpornosti gozdov na podnebne spremembe«

Sektor rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstvo (LULUCF) je edini sektor, ki lahko zagotavlja ponor toplogrednih plinov (TGP). Odporni, zdravi in nepoškodovani gozdovi so njegov pomemben del. Na vprašanje, kako krepiti njihovo odpornost, da bi v luči podnebnih sprememb trajno zagotavljali ponor TGP, smo poskušali najti odgovor na mednarodni poletni šoli, ki jo je v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE med 18. in 22. julijem 2022 v Postojni organiziral Gozdarski inštitut Slovenije (GIS). 22 študentov gozdarstva in sorodnih področij, je tekom poletne šole razpravljalo in delilo svoje poglede na gozdarstvo, pod mentorstvom domačih in tujih strokovnjakov. Udeleženci, ki sicer študirajo na evropskih univerzah, so prihajali iz vseh koncev sveta: Albanije, Armenije, Avstrije, Češke, Danske, Finske, Indije, Italije, Jordanije, Kitajske, Nemčije, Nepala, Pakistana, Romunije in Slovenije.

Prvi dan poletne šole smo udeležence seznanili s problematiko in specifiko slovenskih gozdov in gozdarstva. Udeležence je uvodoma pozdravil dr. Boštjan Mali, vodilni slovenski strokovnjak s področja LULUCF in vodja projekta LIFE IP Care4Climate na GIS. Sledilo je predavanje italijanskega strokovnjaka Mattea Cerionija (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire) o obnovi gozdov v času podnebnih sprememb. Predstavil je razsežnosti naravnih ujm, s katerimi se je soočala Slovenija v preteklih letih (žledolom, napad podlubnikov…) in opozoril na dejavnike, ki vplivajo na obnovo gozdov po ujmah (lastnosti tal, topografija, mikroklimatske razmere, pritalna vegetacija, divjad, gospodarjenje…). Matevž Konjar (Zavod za gozdove Slovenije) je predstavil, kako naravne ujme vplivajo na gospodarjenje z gozdovi v bovški regiji. V popoldanskem delu je sledil terenski ogled gozdov v okolici Postojne, kjer so si študentje ogledali poškodovane in obnovljene gozdove po velikopovršinskih ujmah (žled leta 2014). Terenski ogled je vodil Damjan Oražem (Vodja Krajevne enote Postojna, Zavoda za gozdove Slovenije), ki je predstavil tudi sistem gospodarjenja z gozdovi, javno gozdarsko službo, lastniško strukturo ter izzive, ki jih predstavljajo podnebne spremembe za gozdove danes in v prihodnje.

»Poletna šola je ponudila veliko materiala za razmišljanje, terenskih ekskurzij, diskusij s strokovnjaki iz Slovenije in študentskimi kolegi iz cele Evrope. Na zastavljena vprašanja ni vedno dokončnih odgovorov, vendar je tekom poletne šole steklo veliko dobrih razprav glede metod in praks, ki jih lahko uporabimo v gozdarskem sektorju.« - Axel (Finska)

V sredo smo si na ekskurziji na Kočevsko v Dolnjih Ložinah ogledali eno izmed projektnih pilotnih območij - s sadnjo obnovljene gozdne površine. Dr. Boštjan Mali je predstavil inovativen pristop umetne obnove gozdov, s katero je bila obnovljena pet hektarjev velika površina, v ujmah uničenih gozdov. Pogovarjali smo se, kakšne gozdove si v prihodnje želimo in s kakšnimi ukrepi bi lahko to dosegli. Po ogledu je sledil obisk podjetja Slovenski državni gozdovi (SiDG). Damjan Južnič (SiDG, pomočnik vodje Poslovne enote Kočevje) je študentom predstavil delo podjetja in način gospodarjenja z državnimi gozdovi.

»Diskusije z udeleženci z različnim predznanjem in ozadjem so bile super, ker smo spoznali, da za boj proti posledicam podnebnih sprememb, potrebujemo vključenost vseh. Vsak mora biti informiran o podnebnih spremembah in le skupaj lahko rešimo prihodnost naših otrok.« - Emanuela (Albanija, študira v Italiji)

Naslednji dan smo nadaljevali s predavanjem dr. Boštjana Malija o prispevku sektorja LULUCF k podnebnim ciljem in predvsem o vlogi gozdarstva. Avstrijski strokovnjak dr. Eckart Senitza (Pro Silva) je predaval o najboljših praksah za zmanjševanje posledic podnebnih sprememb na gozdove in njihovim prilagajanje nanje s trajnostnim gospodarjenjem. Po predavanjih je sledilo aktivno delo po skupinah pod mentorstvom dr. Eckarta Senitze, kjer se je vsaka skupina študentov spopadla z reševanjem enega od  štirih hipotetičnih primerov situacije v gozdu iz različnih delov Evrope (Avstrija, Češka, Slovenija in Italija). Petek je ponudil predstavitve dela vseh štirih skupin in zanimivo diskusijo, v kateri je vsak udeleženec dobil priložnost izraziti svoj pogled na gospodarjenje z gozdom pod vplivom podnebnih sprememb in delil izkušnje iz domovine.  

»S poletne šole odnašam energijo, saj nikoli do sedaj nisem imel izkušnje s skupino ljudi, ki bi bila tako željna novega znanja.« - Borut (Slovenija)

Poletno šolo smo zaključili v pozitivnem duhu z zadovoljstvom nad novo spletenimi poznanstvi in količino novo osvojenega znanja in izkušenj. Skrbnost, vedoželjnost in zagnanost udeležencev poletne šole dajejo slutiti, da so gozdovi naše prihodnosti v dobrih rokah.

»Zelo sem se imela fino, druženje z mladimi ljudmi z vsega sveta je bila zame zelo dragocena izkušnja. Tudi vsebina je bila poučna in skrbno izbrana.« - Marija (Slovenija)

Več komentarjev udeležencev na https://www.youtube.com/watch?v=yv-Z5g_nEDY