Na pobudo Organizacije Združenih narodov za kmetijstvo in prehrano (FAO) vsako leto 21. marca obeležujemo mednarodni dan gozdov, ki letos poteka pod geslom "Gozd in hrana". Gozdovi igrajo ključno vlogo pri zagotavljanju hrane, ohranjanju ekološkega ravnovesja ter podpiranju trajnostnega razvoja. Slovenija, kjer gozdovi pokrivajo skoraj 60 % površine, je ena najbolj gozdnatih držav v Evropi. Naši gozdovi niso le vir lesa in drugih gozdnih proizvodov, ampak tudi vir hrane, pitne vode in številnih ekosistemskih storitev, ki podpirajo kmetijstvo ter celoten prehranski sistem.

Gozdovi kot vir hrane

Slovenski gozdovi so že stoletja pomemben vir prehrane. Med najbolj cenjenimi gozdnimi darovi so gobe, kot so jurčki, lisičke in marele, ki imajo visoko prehransko vrednost in so del kulinarične tradicije. Poleg gob so gozdovi bogati tudi s plodovi, kot so borovnice, maline, robidnice, brusnice in bezeg, ki vsebujejo veliko vitaminov in antioksidantov. Kostanj in orehi so že dolgo cenjeni v slovenski prehrani, zlasti v jesenskih mesecih. Pomembni so tudi gozdni med in gozdna zelišča. 

Poleg rastlinskih virov hrane je gozd življenjski prostor za divjad, kot so srnjad, jelenjad, divji prašiči in zajci. Lov na divjad je v Sloveniji strogo reguliran in del trajnostnega upravljanja z naravnimi viri. Divjačina velja za kakovosten vir beljakovin in vsebuje manj nasičenih maščob kot meso živali iz intenzivne reje.

Povezava med gozdovi in kmetijstvom

Gozdovi imajo pomembno vlogo pri podpori kmetijstva, saj omogočajo opraševanje, izboljšujejo kakovost tal, uravnavajo vodni režim in ščitijo kmetijske površine pred erozijo. Drevesa in gozdni pasovi pomagajo ohranjati vlažnost tal, kar je ključno za kmetijske pridelke, zlasti v obdobjih suše. Divji opraševalci, ki živijo v gozdovih, so bistveni za številne kmetijske kulture, vključno s sadnim drevjem in poljščinami.

Gozdovi, voda in podnebje: vpliv na pridelavo hrane

Poleg hrane gozdovi zagotavljajo tudi pitno vodo. Kar 97 % slovenskih vodnih virov prihaja iz podzemnih voda, ki jih gozdovi pomagajo ohranjati čiste in zaščitene pred onesnaženjem. Gozdovi delujejo kot naravni filtri, ki izboljšujejo kakovost vode in omogočajo njeno dolgoročno razpoložljivost, kar je ključno tudi za kmetijsko proizvodnjo. 

Slovenija se v zadnjih letih sooča s pogostejšimi ekstremnimi vremenskimi pojavi, kot so suše, spomladanske pozebe, vročinski valovi in neurja, ki negativno vplivajo na pridelavo hrane. Gozdovi pomagajo pri blaženju podnebnih sprememb, saj zmanjšujejo izpuste CO₂, uravnavajo temperaturo okolja in preprečujejo degradacijo tal.

Trajnostno gospodarjenje z gozdovi – pot v prihodnost

Da bi slovenski gozdovi tudi v prihodnje ostali vir hrane, čiste vode in stabilnega okolja, jih moramo upravljati trajnostno. To pomeni skrbno ravnovesje med izkoriščanjem in ohranjanjem, obnovo gozdov ter zaščito ekosistemov, ki igrajo ključno vlogo pri prehranski varnosti in podnebni stabilnosti. 

S spodbujanjem lokalne pridelave hrane, sonaravnega kmetijstva in odgovornega nabiranja gozdnih plodov lahko zmanjšamo odvisnost od uvožene hrane ter hkrati varujemo naravne vire. Na ta način ne le ohranjamo gozdove, ampak tudi krepimo prehransko samooskrbo in odpornost skupnosti na okoljske izzive.

Skupaj za prihodnost gozdov in hrane

Mednarodni dan gozdov 2025 je priložnost, da prepoznamo, kako tesno so gozdovi povezani z našim življenjem in prehrano. Z odgovornim ravnanjem, spoštovanjem njihove ekološke vloge in podporo trajnostni rabi gozdnih virov lahko vsak od nas prispeva k njihovemu varovanju.

Gozdarski inštitut Slovenije je javni raziskovalni zavod nacionalnega pomena s področja gozdarstva, ki s svojimi raziskavami poglablja razumevanje gozda ter spodbuja trajnostno ravnanje z njim. Z raziskavami in strokovnim delom ustvarjamo in prenašamo znanje, ki prispeva k boljšemu upravljanju gozdov ter njihovih ekosistemskih storitev. Kot središče znanstvene odličnosti povezujemo teorijo s prakso ter krepimo zavest o pomenu gozda za družbo in okolje.

Gozdovi so naše naravno bogastvo – skrbimo zanje danes, da bodo lahko v njih uživale tudi prihodnje generacije.

Več o mednarodnem dnevu gozdov: