Slovenski znanstveniki so objavili študijo, ki predstavlja najbolj celovit pregled podnebnih sprememb na našem ozemlju v zadnjih 11.700 letih. Raziskava, ki je rezultat sodelovanja med ZRC SAZU, Inštitutom Jozef Stefan, Naravoslovnotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani in Gozdarskim inštitutom Slovenije, prinaša dragocen vpogled v podnebna nihanja in njihov vpliv na naravne sisteme in človeške skupnosti.
Slovenija se ponaša z izjemno podnebno raznolikostjo, od sredozemskega podnebja na jugozahodu, do alpskega na severu in zmernega celinskega podnebja v osrednjem in vzhodnem delu države. Ta raznolikost močno vpliva na biotsko raznovrstnost, kmetijske prakse in gospodarski razvoj.
Raziskava temelji na več desetletij financiranih raziskovalnih programih in projektih, ki jih podpira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS (Aris). Ugotovitve vključujejo analize naravnih podnebnih arhivov, kot so ledeniki, sedimentne plasti, drevesni branik in kapniki.
Gozdarski inštitut Slovenije je izpostavil pomembnost drevesnih branik, ki omogočajo natančne rekonstrukcije preteklih meteoroloških parametrov. Tom Levanič, strokovnjak z inštituta, poudarja, da te analize postavljajo moderne podnebne spremembe v širši časovni in prostorski kontekst.
Študija vključuje tudi palinološke analize cvetnega prahu in spor, ki pomagajo rekonstruirati vegetacijske spremembe v preteklosti. To znanje je ključno za razumevanje vpliva podnebnih sprememb in človekovih dejavnosti na rastlinstvo.Posebna pozornost je namenjena tudi kriosferi, zamrznjenemu delu Zemljine površine, ki neposredno odraža podnebne spremembe.
Pomen te raziskave je izpostavil dr. Matej Lipar z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, ki pravi, da razumevanje podnebnih sprememb v holocenu ni pomembno le za znanstveno skupnost, ampak za vse nas.
Študija, ki ponuja obsežen pregled podnebnih sprememb in trenutnega znanja o holocenskem podnebju, je dostopna na spletnih straneh revije Acta geographica Slovenica.
