dr. Boštjan Mali, bostjan.mali@gozdis.si, GIS in dr. Gal Kušar, gal.kusar@gozdis.si, GIS
Skupina partnerjev projekta LIFE IP CARE4CLIMATE je konec septembra 2022 obiskala sodelavce projekta LIFE IP CLIMAZ na otoku San Miguel, Azori, Portugalska. Poleg predstavnikov MOP (Sektor za podnebne spremembe in biotehnologijo, Ravnanje z odpadki, Zelena javna naročila), so se obiska udeležili še projektni partnerji iz Inštituta Jožef Stefan (Center za energetsko učinkovitost) in Gozdarskega inštituta Slovenije (Oddelek za načrtovanje, monitoring gozdov in krajine).
Predstavitev aktivnosti projekta LIFE IP CARE4CLIMATE portugalskim kolegom.
Projekt LIFE IP CLIMAZ (https://www.lifeipclimaz.eu/), podobno kot projekt LIFE IP CARE4CLIMATE, deluje na področju blaženja podnebnih sprememb v različni sektorjih. Vrednost projekta je okoli 23 milijonov evrov in bo trajal od 1. januarja 2021 do 30. decembra 2030. Projekt vodi Regionalni direktorat za okolje in vključuje še osem drugih partnerjev.
Program obiska je obsegal:
- terenske oglede lokacij, kjer se bo v okviru projekta LIFE IP CLIMAZ:
- vršila premena monokultur japonske kriptomerije z avtohtonimi drevesnimi vrstami,
- osnoval gozd z avtohtonimi drevesnimi vrstami na degradiranih pašnikih,
- obisk državnih drevesnic, Regijskega direktorata za energetiko in termoelektrarne, geotermalne elektrarne, vodnih zajetji s predstavitvijo problematike tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst, kmetije s predstavitvijo načrta za zmanjšanje emisij metana in pašnikov, kjer bodo v okviru projekta poskušali spremeniti vrstno sestavo pašnih rastlin, z namenom izboljšanja biotske raznovrstnosti,
- ogled vodnih zajetij in področij s problematiko plazovitosti terena ter pitnikov vode, ki so jih postavili v okviru projekta,
- srečanje z novo zaposlenimi na projektu LIFE IP CLIMAZ in predstavitev aktivnosti projekta LIFE IP CARE4CLIMATE portugalskim kolegom.
Otok Sao Miguel (745 km2, 133.000 prebivalcev) je največji otok, ki sestavlja otočje Azori (2.346 km2, 250.000 prebivalcev). Azori, ki ga sestavlja 9 večjih otokov, ležijo sredi Atlantskega oceana, 1.500 km zahodno od Portugalske in 2.300 km vzhodno od Severne Amerike in so vulkanskega izvora. Podnebje je zmerno atlantsko: povprečna poletna temperatura 24 oC, zimska 13 °C, vlažnost 77 %, letna količina padavin med 730 in 1.666 mm. Ugodno podnebje omogoča gojenje ananasa, agrumov, sladkornega trsa, banan, čaja, kave. Pašništvo, govedoreja in prireja mleka ter ribolov so glavne kmetijske panoge. Pomembna gospodarska panoga je tudi turizem.
Površina gozdov na Azorih znaša okoli 75.000 ha, gozdnatost pa 32 %. Azorski gozdovi se uvrščajo v ekoregijo zmernih širokolistnih in mešanih gozdov jugozahodne Evrope. Značilne drevesne in grmovne vrste so: Laurus azorica, Juniperus brevifolia, Picconia azorica, Erica azorica, Ilex perado, Viburnum treleasei, Vaccinium cylindraceum in Clethra arborea. Gozdove na Azorih delijo na produktivne (13.000 ha na otoku Sao Miguel), večinoma gre za monokulture japonske kripotomerije (Cryptomeria japonica), akacije (Acacia melanoylon) in evkaliptusa (Eucalyptus globulus) ter naravne gozdove (23.000 ha na otoku Sao Miguel) oziroma sestoje naravnih, avtohtonih, drevesnih in grmovnih vrst. V sestojih japonske kriptomerije se domačini srečujejo s problemi stabilnosti sestojev (vetrolomi), oteženim pomlajevanjem zaradi invazivnih vrst v podrasti, erozijo in plazenjem tal. Zlasti v naravnih gozdovih je največji strokovni izziv oteženo pomlajevanje zaradi invazivnih vrst v podrasti.
V državnih drevesnicah pridelujejo večinoma sadike avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst, poleg zgoraj omenjenih so to še: Myrica faya, Myrsine africana, Calluna vulgaris in Frangula azorica. Lastniki gozdov lahko sadike dobijo brezplačno. S temi sadikami želijo spremeniti drevesno sestavo nestabilnih monokultur japonske kriptomerije, ki ni avtohtona ter pomagati pri pomlajevanju naravnih gozdov. Velik problem drevesničarstva predstavlja slaba kaljivost semen.
Sestoji japonske kriptomerije so zelo gosti, lesna zaloga sečnjo zrelih sestojev, ki so stari med 30 in 70 let, lahko doseže več kot 1.100 m3/ha oz. povprečno 700 m3/ha, povprečni letni prirastek pa je 23 m3/ha! Z izvajanjem končnih posekov v pasovih želijo razgibati enomerno zgradbo in zagotoviti njihovo večjo stojnost in odpornost proti vetru. V produktivnih in naravnih gozdovih največji problem predstavljajo tujerodne invazivne vrste podrasti, ki zaradi ugodne klime, onemogočajo kakršnokoli pomlajenje drevesnih vrst. Proti invazivni podrasti se borijo na različne načine, predvsem z mehanskim odstranjevanjem, ki pa je povezano z velikimi stroški (strmi tereni, ročno delo, nevarno) in tudi s kemičnimi zatiralci.
Ogledali smo si tudi degradirane pašnike, kjer želijo osnovati gozd z avtohtonimi drevesnim vrstami. Tak gozd bo bolj prilagojen na podnebne spremembe in bo predstavljal manjši riziko. Težave, s katerimi se pri tem srečujejo, so povezane s počasno rastjo avtohtonih drevesnih vrst in močno konkurenco invazivnih vrst.
Na kmetiji, ki smo jo obiskali, bodo v okviru projekta LIFE IP CLIMAZ, kravam v krmo dodajali rdečo algo (Asparagopsis taxiformis), ki povzroča manjše izpuste metana, ki nastaja pri fermentaciji v prebavilih.
