V celotni lesni zalogi Slovenije prevladujeta bukev (32,4 %) in smreka (30,6 %) (ZGS, 2017). Do leta 2009 je imela smreka največji delež, po letu 2009 pa je njen delež upadel pod delež bukve. Delež se je zmanjšal predvsem zaradi naravnih ujm - žledoloma, vetroloma in gradacij podlubnika. Ujme v povezavi s klimatskimi spremembami povečujejo zahteve za prilagoditveno gospodarjenje z gozdovi za učinkovitejše kljubovanje klimatskim spremembam na operativni in politični ravni. Prihodnost smreke v Sloveniji je negotova in bo v prihodnosti eden glavnih izzivov v gospodarjenju s slovenskimi gozdovi. Svetlo prihodnost gozdov lahko zagotovimo z večjo odpornostjo dreves na naravne ujme in škodljive organizme, do te pa bomo prišli z ustreznim in novim razmeram prilagojenim gospodarjenjem. S perspektivo smreke se ukvarja več projektov, med drugim tudi projekti v sklopu ciljno raziskovalnega programa, ki jih financirata ARRS in MKGP.
Slika 1: dr. Tom Levanič iz Gozdarskega inštituta Slovenije je predstavil projekt (foto: F. Fortuna)
V četrtek, 24. 10. 2019, je na Gozdarskem inštitutu Slovenije potekala predstavitev rezultatov ob zaključku projekta CRP V4-1614 (10. 2016 - 9. 2019). V ciljno raziskovalnem projektu so sodelovali Gozdarski inštitut Slovenije, lastniki gozdov in Zavod za gozdove Slovenije. Projekt je potekal v šestih delovnih sklopih, kjer so projektni partnerji raziskovali sledeče teme:
• Stanje smrekovih sestojev in scenariji prihodnjega razvoja - na osnovi obstoječih podatkov so ugotovili razširjenost in deleže smreke v gozdnih sestojih ter na osnovi modelov napovedali prihodnji razvoj smrekovih gozdov ter njene deleže.
• Pomlajevanje in vraščanje smreke - ugotovili in pojasnili so značilnosti pomlajevanja in vraščanja smreke za poglavitne gozdne rastiščne tipe in sestojne oblike.
• Sanacija ogolelih površin s sadnjo smreke – analizirali so možnosti sanacije ogolelih površin zaradi žled in podlubnikov s sadnjo smreke in osnovanjem provenienčnega poskusa.
• Mortaliteta in vplivni rastiščni dejavniki za preživetje - analizirali so odziv smreke na klimatske dejavnike, mortaliteto smreke in njene preživetvene možnosti glede na poglavitne abiotske in biotske vplivne dejavnike (rastišče, zmes, starost, sestojna struktura).
• Primernost rastišč in zmesi za ohranjanje smreke v prihodnje.
• Gozdnogojitvene smernice za obnovo in ohranjanje smreke v prihodnje, kjer so izdelali oceno tveganja, ocenili perspektivo smreke v različnih sestojnih tipih, pripravili gozdnogojitvene smernice z oceno tveganj za sestojne tipe s smreko.
