Climate Change Threatens the European Forest Carbon Sink, But Assisted Migration Offers Hope

 

Sporočilo za javnost ob izidu izvirnega znanstvenega prispevka v reviji Nature Climate Change dne 25. julija 2024 ob 10:00 po londonskem času

DUNAJ / AVSTRIJA & LJUBLJANA / SLOVENIJA - [25/07/2024] - Nova mednarodna študija, ki je bila danes objavljena v reviji Nature Climate Change razkriva, da zgolj sajenje večjega števila dreves v Evropi ne bo dovolj za učinkovito doseganje podnebnih ciljev in ohranjanje kopenskega ponora ogljika. Raziskovalci avstrijskega raziskovalnega centra za gozdove (BFW) skupaj z mednarodnimi sodelavci poudarjajo ključno vlogo "asistirane migracije" - strategije izbire drevesnih vrst in semenskih virov, ki so najbolje prilagojeni prihodnjim podnebnim razmeram.

V študiji asistirane migracije, največji tovrstni raziskavi doslej, so bili analizirani podatki iz 587 poskusov gozdnih provenienc po Evropi, ki zajemajo 2964 različnih semenskih virov 7 najpomembnejših drevesnih vrst. Provenienčni poskusi so dolgotrajni poskusi, v katerih se ocenjuje uspešnost rasti in razvoja dreves, ki izvirajo iz različnih geografskih območij. Podatki iz takšnih poskusov, ki jih več desetletij zbirajo generacije raziskovalcev, zagotavljajo dragocene informacije o lokalni prilagoditvi, rasti in preživetju populacij dreves.

V pričujoči študiji so bile te informacije vključene v napredne modele, s katerimi smo predvideli, kako se bo v naslednjih 60. letih ob različnih scenarijih podnebnih sprememb spremenila sposobnost sedmih glavnih evropskih drevesnih vrst za ponor ogljika.

Rezultati so jasni: podnebne spremembe bodo bistveno spremenile primernost različnih drevesnih vrst v določenem območju. Čeprav je potreben prehod z iglavcev na odpornejše vrste listavcev, mednarodna študija poudarja, da zgolj zamenjava vrst ne bo dovolj.

"Naši modeli kažejo, da bi se, če se bodo pri pogozdovanju in obnovi gozdov še naprej uporabljali lokalni semenski viri, letni ponor ogljika v evropskih gozdovih do konca stoletja lahko znatno zmanjšal, pa čeprav bi prešli na podnebno odpornejše vrste," razlaga dr. Debojyoti Chakraborty, glavni avtor študije in raziskovalec na raziskovalnem centru BFW. "To bi drastično zmanjšalo vlogo evropskih gozdov pri blaženju podnebnih sprememb."

Študija navaja, da je rešitev v skrbni izbiri semenskih virov, ki so prilagojeni podnebnim razmeram, predvidenim za lokacijo sadnje, tudi če ti semenski viri izvirajo iz geografsko oddaljenih območij. Ta strategija, znana kot "asistirana migracija", izkorišča genetsko raznolikost znotraj drevesnih vrst, in pomaga pri uspešnejšem razvoju gozdov in učinkovitejšem ponoru ogljika.

"Naše ugotovitve kažejo izjemen potencial asistirane migracije za ohranjanje ali celo povečanje zmogljivosti evropskih gozdov za ponor ogljika v času podnebnih sprememb", pravi dr. Silvio Schueler, vodja projekta in vodja raziskave ter vodilni avtor študije z raziskovalnega centra BFW. "S strateško izbiro semenskih virov, ki so prilagojeni prihodnjim podnebnim razmeram, lahko zagotovimo, da bodo prizadevanja za pogozdovanje učinkovito prispevala k blažitvi podnebnih sprememb."

Ugotovitve študije imajo velik pomen za politike gospodarjenja z gozdovi in njihovega ohranjanja po vsej Evropi.

"Ta raziskava zagotavlja ključne znanstvene dokaze v podporo vključevanju asistirane migracije v nacionalne in nadnacionalne strategije gospodarjenja z gozdovi," poudarja dr. Gregor Božič, avtor študije iz Gozdarskega inštituta Slovenije.  "Da bi zagotovili prihodnost naših gozdov in njihovo ključno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb in zagotavljanju trajnostnih lesnih proizvodov, je treba pridobljeno znanje tudi implementirati."

Študijo sta omogočila program INTERREG Srednja Evropa SUSTREE (Ohranjanje in trajnostna raba raznolikosti gozdnega drevja v času podnebnih sprememb) in projekt SUPERB (Sistemske rešitve za povečanje obsega nujne obnove ekosistemov za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve, povezane z gozdovi) programa Obzorje 2020, pri čemer slednjega koordinira Evropski inštitut za gozdove (EFI). Cilj projekta SUPERB je razviti povezave med praktičnim in znanstvenim znanjem o obnovi gozdov ter obnoviti na tisoče hektarjev gozdne krajine po vsej Evropi. Sodelovanje slovenskih raziskovalcev je potekalo v okviru Raziskovalne / programske skupine za Gozdno biologijo, ekologijo in tehnologijo (P4-0107), raziskovalnega projekta CRP V4-2222 in COST Akcije CA19128 (PEN-CAFoRR) ‘Pan-European Network for Climate Adaptive Forest Restoration and Reforestation’.

Na splošno študija potrjuje potrebo po nadaljnjem mednarodnem sodelovanju na področju raziskav in razvoja, da bi izpopolnili strategije asistirane migracije ter obravnavali morebitne ekološke in družbenoekonomske posledice. To bo zagotovilo, da bodo gozdovi prihodnosti odporni, raznoliki in usposobljeni za spopadanje z izzivi spreminjajočega se podnebja.

Celoten prispevek: https://www.nature.com/articles/s41558-024-02080-5

Informacije o Gozdarskem inštitutu Slovenije: https://www.gozdis.si/

Informacije o Avstrijskem raziskovalnem centru za gozdove BFW: https://www.bfw.gv.at/

Informacija o projektu Superb: https://forest-restoration.eu/

 

Kontakt:

Prevod v slovenski jezik sta pripravila: dr. Gregor Božič in mag. Katja Kavčič Sonnenschein