Med 15. in 19. julijem je v Murski Soboti potekala mednarodna poletna šola na temo podnebju prijaznega kmetijstva, ki jo je organiziral Gozdarski inštitut Slovenije v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE. Dogodek je potekal v sodelovanju z vabljenimi predavatelji iz različnih institucij, ki se ukvarjajo s kmetijstvom.
Kmetijstvo v EU prispeva okoli 10 % skupnih emisij, kar ni zanemarljivo, zato smo se na poletni šoli, namenjeni evropskim študentom agronomije in sorodnih študijev, osredotočili na iskanje rešitev za zmanjšanje emisij na kmetijskih posestvih. Študenti so poleg predavanj in dela v skupinah svoje praktično znanje izpopolnjevali tudi na terenu, kjer so si ogledali primere dobrih kmetijskih praks v značilni pokrajini Prekmurja.
Drugi dan poletne šole smo začeli z ogledom kmetije Kovač v Veščici, kjer so strokovnjaki iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota v okviru projekta Climate Farm Demo predstavili podnebno pametne kmetijske prakse. Poseben poudarek je bil na zelenem gnojenju, ki prispeva k ohranjanju in povečevanju organske snovi v tleh. Prav tako smo si ogledali tehnologijo in mehanizacijo za površinsko obdelavo strnišča, gnojenje z organskimi gnojili z nizkimi izpusti v zrak ter setev neprezimnega dosevka.
Prof. dr. Martina Bavec s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru je na prvem predavanju predstavila ekološko kmetijstvo in poudarila njegovo vlogo pri sekvestraciji oglika v kmetijskih tleh. Izpostavila je, da ta oblika kmetijstva temelji na širokem in pestrem kolobarju, pridelavi odpornih vrst in sort, uporabi komposta kot glavnega vira gnojenja, skrbi za rodovitnost tal, ohranjanju biološke pestrosti ter omogočanju prostega gibanja živali. V svoji predstavitvi se je dotaknila tudi skupne kmetijske politike EU in vloge ekološkega kmetijstva pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov.
Doc. dr. Martina Robačer prav tako s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru je predstavila vpliv izbire prehranskih izdelkov na emisije toplogrednih plinov. Posebej se je osredotočila na ekološka živila iz ekološkega kmetijstva in njihov postopek certificiranja. Izpostavila je tudi ekološki odtis, ki ga prinašajo naše prehranske odločitve, vključno s področjem turizma. Po njenih besedah ima ekološko pridelana hrana 25–30 % manjši okoljski odtis v primerjavi s konvencionalno pridelano hrano.
Dr. Robert Leskovšek s Kmetijskega inštituta Slovenije je v svoji predstavitvi izpostavil pokrivne posevke kot ključno strategijo za izboljšanje zdravja tal v kmetijstvu. Predstavil je različne načine njihove uporabe in rezultate raziskav, ki potrjujejo njihov velik pozitiven vpliv na tla. Prav tako je poudaril pomen ohranitvenega kmetijstva, celostnega pristopa, ki temelji na zmanjšani obdelavi tal in prispeva k boljšemu zadrževanju organskega ogljika v tleh.
V sredo smo se udeležili terenske ekskurzije, ki je bila v okolici Murske Sobote, kamor smo se odpravili s kolesi. Obiskali smo poskusna polja v Rakičanu, kjer nas je dr. Aleš Kolmanič s Kmetijskega inštituta Slovenije popeljal skozi testiranja različnih kmetijskih praks in načinov gnojenja na trajnih poskusnih ploskvah, ki jih spremljajo že preko 30 let. Predstavil je tudi postopke vzgoje različnih novih sort posevkov. Popoldne smo obiskali sodobno družinsko kmetijo Cigüt v Noršincih, kjer se ukvarjajo z govedorejo. Tam so nam predstavili sodobne principe živinoreje v tehnološko opremljenih hlevih ter prakse ohranitvenega kmetijstva, ki jih uporabljajo na njihovi kmetiji, kot so plitva obdelava tal, trajna pokritost tal in stalni kolobar, vse z namenom zmanjševanja vpliva na podnebje.
Četrti dan je dr. Boštjan Mali (Gozdarski inštitut Slovenije) začel s predavanjem o izboljšanih praksah upravljanja na njivskih površinah in travinju. V svojem predavanju je osvetlil raznoliko terminologijo, povezano s podnebju prijaznim kmetijstvom, predstavil upravljavske prakse na kmetijskih zemljiščih ter pojasnil metode izračunov oz. ocenjevanja emisij toplogrednih plinov na njivskih površinah in travinju. Poleg tega je predstavil podnebne cilje EU v celotnem sektorju LULUCF (raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo).
Dr. Jože Verbič (Kmetijski inštitut Slovenije) se je v svoji predstavitvi osredotočil na prakse za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v živinoreji. Opozoril je, da živinoreja v Evropi prispeva kar 68 % vseh emisij toplogrednih plinov v kmetijstvu, pri čemer ima govedoreja največji delež. Razložil je izzive pri ocenjevanju vpliva različnih toplogrednih plinov na podnebne spremembe, ki temeljijo na 100-letnem potencialu globalnega segrevanja ter pojasnil razliko med vplivoma metana in ogljikovega dioksida. Predstavil je tudi dve ključni strategiji za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v živinoreji: povečanje proizvodne učinkovitosti in manipulacijo fermentacije v vampu živali.
V spletni predstavitvi z naslovom »Vloga tal pri blaženju in prilagajanju podnebnim spremembam: od individualnih praks do preoblikovanja sistema« je dr. Ana Frelih Larsen iz organizacije Ecologic predstavila potencial tal za blaženje podnebnih sprememb. Izpostavila je ključne ukrepe, ki temeljijo na naravnih rešitvah, vključno s prednostno konverzijo obdelovalnih površin v travinje, promocijo kmetijsko-gozdarskih sistemov, ozaveščanjem o tveganju nepovratnih vplivov na tla ter izboljšanjem upravljanja kmetijskih tal za preprečevanje izgube ogljika.
Sledilo je delo po skupinah, ki sta ga usmerjala dr. Boštjan Mali in dr. Jože Verbič. Študenti so na primerih namišljenih kmetij razpravljali o izzivih in iskali podnebju prijazne rešitve na področju kmetijstva, ki so jih nato zadnji dan predstavili in o njih razpravljali z drugimi kolegi. Poletno šolo je obiskalo 25 študentov iz različnih evropskih univerz, prihajali pa so iz Slovenije, Nemčije, Češke, Hrvaške, Srbije, Ukrajine, Romunije, Nepala, Pakistana in Egipta. Med poletno šolo so obnovili in poglobili svoje znanje o sodobnem kmetijstvu ter njegovem pomenu pri blaženju podnebnih sprememb, hkrati pa so spoznali podnebju prijazne kmetijske prakse, ki jih bodo lahko uporabili v svojem prihodnjem delu.
Zapisala: Simon Zidar in dr. Boštjan Mali
Fotografije: Simon Zidar
