Gozdarski inštitut Slovenije na različnih organizacijskih ravneh vsako leto izvaja popise drevesne in pritalne vegetacije, sledi spremembam osutosti in poškodovanosti dreves, meri rast dreves, popisuje poškodbe vegetacije zaradi ozona, izvaja foliarni popis in meteorološke meritve ter meri količino in kakovost zračnih usedlin v gozdu in na odprtem.
Povprečna osutost krošenj dreves na ploskvah Raven I se je v zadnjem letu zmanjšala za 0,6 % na 31,0 %, vendar še vedno ostaja visoka v primerjavi s povprečno osutostjo krošenj dreves evropskih držav (23,8 %), v katerih se je ocenjevalo osutost.
Povprečna osutost se na več kot polovici ploskev Raven II od leta 2014 postopno slabša. Predvsem na ploskvah, kjer stari sestoj nadomešča mladovje. V letu 2023 se je stanje nekoliko izboljšalo na večini ploskev Raven II. Izboljšanje stanja na ploskvah Raven I in Raven II lahko pripišemo večji količini padavin v letu 2023, ki je sledila poletni suši 2022.
Slika 1: Razporeditev ploskev Raven I in Raven II (Vir podatkov: GURS, 2019; ZGS, 2019; kartografija: M:Skudnik)
Najpomembnejši povzročitelji osutosti krošenj dreves na ploskvah Raven I in Raven II so dejavniki nežive narave in glive.
Debelinski prirastki bukve na ploskvah Raven II so bili leta 2023 znatno večji kot leto predtem, saj je bilo slednje zelo bogato s padavinami, tudi v rastni sezoni, mase listov pa so bile nižje glede na pretekla leta.
Povprečne letne temperature na vseh ploskvah Raven II se zvišujejo. Posledično smo zaznali termofilizacijo sestave pritalne vegetacije.
Učinkujočih vsebnosti ozona na vegetacijo nismo zaznali.
Količine onesnaževal v zračnih usedlinah (dušik, žveplo) so se na vseh ploskvah Raven II povečale.
Poročilo je objavljeno tudi med publikacijami na spletni strani Gozdarskega inštituta Slovenije.
Slika 2: Posekana in poškodovana drevesa zaradi gozdnega požara (Foto: Iza Petek)
