Potrjena je bila prva najdba japonskega hrošča (Popillia japonica) v Sloveniji, z ulovom v feromonsko past na počivališču Lukovica kamor je bil verjetno zanesen z vozilom z območja v severni Italiji, kjer je ta škodljivec razširjen. Program preiskave izvajajo strokovnjaki iz Kmetijskega inštituta Slovenije, Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavodi.
Japonski hrošč ima širok razpon gostiteljskih rastlin, med katere uvrščamo tudi drevesne vrste javorjev (Acer spp.), lip (Tilia spp.), brestov (Ulmus spp.), jablan (Malus spp.), koščičarjev (Prunus spp. - vključno s češnjami, slivami, breskvami, nektarinami), med sekundarnimi gostitelji pa velja omeniti predvsem divji kostanj (Aesculus spp.), breze (Betula spp.), javorolistno platano (Platanus × acerifolia) in topole (Populus spp.).
Japonski hrošč v EU spada v skupino 20 najpomembnejših karantenskih škodljivih organizmov, zato je treba vsako leto izvajati program preiskave za ugotavljanje njegove navzočnosti na ozemlju vseh držav članic EU. Vsaka država mora imeti pripravljen tudi načrt izrednih ukrepov za primer izbruha škodljivca.
Pozivamo vas, da ste pozorni na morebitno navzočnost japonskih hroščev ter na poškodbe na rastlinah, ki bi jih lahko povzročili, in ob vsakem sumu takoj javite UVHVVR.
Potrjena najdba japonskega hrošča v Sloveniji | GOV.SI
Japonski hrošč (latinsko Popillia japonica) | GOV.SI
Avtor: Maurizio Pavesi, Museo di Storia Naturale di Milano (IT)
Avtor: Matteo Maspero (IT)
Avtor: Martino Buonopane (Plant Protection Service, Lombardia)
Avtor: Martino Buonopane (Plant Protection Service, Lombardia)
