V okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE Gozdarski inštitut Slovenije izvaja različne ukrepe za blaženje podnebnih sprememb oz. zmanjšanje emisij in povečanje ponorov toplogrednih plinov. Izbrani ukrepi zajemajo obnovo degradiranih gozdov na Kočevskem, izboljšanje upravljanja mokrišč na Ljubljanskem barju in ohranjanje trajnega travinja na Goričkem. Travniki sodijo med najpomembnejše ekosistemske in botanične naravne vrednote Goričkega - pomembni so tako z vidika pridelave krme, kot ohranjanja biotske raznovrstnosti in skladiščenja ogljika.
Z namenom predstavitve ukrepov in rezultatov ter promocije projekta smo 13. 5. 2024 organizirali naravoslovni dan na pilotnem območju Goričko za 49 devetošolcev Osnovne šole II Murska Sobota.
Slika: Skupinska fotografija ob merilni napravi v Dolencih (foto: S. Zidar)
Učence in njihove spremljevalce je sprva pozdravil dr. Boštjan Mali, vodja projekta LIFE IP CARE4CLIMATE, ki je na kratko predstavil cilje projekta in pomen področja LULUCF (raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo) pri blaženju podnebnih sprememb.
V prvem delu smo si ogledali poskusni poligon v Motvarjevcih, na katerem se testirajo različni ukrepi za zatiranje zlate rozge, ki jih je predstavil Kristjan Malačič, naravovarstveni nadzornik iz Krajinskega parka Goričko Na tem naravovarstveno pomembnem območju parka se je tujerodna zlata rozga (Solidago sp.) močno razrasla, zato v okviru projekta v sodelovanju s KP Goričko preverjamo različne metode zatiranja in omejevanja širjenja te vrste: intenzivno košnjo, mulčenje, oranje in sejanje travne mešanice v primerjavi z ekstenzivno košnjo. Po štirih letih izvajanja teh ukrepov , se že na prvi pogled opazi rezultate in velike razlike med posameznimi celicami (površinami) poskusnega poligona. Učencem smo predstavili prizadevanja na tem območju in problematiko ter pomen ohranjanja travišč.
V nadaljevanju je Kristjan predstavil tudi naravovarstvena prizadevanja parka za ohranitev nekaterih ključnih, redkih in zavarovanih vrst na tem mokrotnem območju: sibirsko peruniko (Iris sibirica) in rumeno maslenico (Hemerocallis lilioasphodelus). Posebno pozornost je namenil metuljem, še posebej travniškemu postavnežu (Euphydryas aurinia), ki je eden od najredkejših in hkrati najbolj ogroženih metuljev v KP Goričko, ter strašničnemu (Phengaris teleius) in temnemu mravljiščaru (P. nausithous), ki se uvrščata med ranljive vrste. Otrokom je približal vsebine naravovarstva in pomen ohranjanja vseh vrst v naravi, ki človeku zagotavlja vse nujne elemente za preživetje.
V drugem delu naravoslovnega dne smo obiskali lokacijo v Dolencih, kjer je na sušnem travniku nameščena samodejna merilna naprava za spremljanje izpustov toplogrednih plinov (CO2, N2O, CH4) , ki jo je razvil Laboratorij za elektronske naprave GIS. Rezultati meritev bodo pomemben vir informacij za ustrezno upravljanje biotsko raznovrstnih travnikov, ki imajo potencial za skladiščenje ogljika. Ogledali smo si delovanje naprav in se pogovorili o vplivu podnebnih sprememb, naših prizadevanjih za omejitve dviga temperature in tudi, kako se svet spopada s temi izzivi.
Devetošolci so se opremljeni z novim znanjem odpravili nazaj v šolo. Prejeli so tudi promocijski material projekta – slamice iz slovenske močvirske trstike. Upamo, da jim bodo predstavljene vsebine dobra popotnica tudi v nadaljnjem šolanju in življenju.
Zapisala: Simon Zidar in Boštjan Mali
Foto: Simon Zidar
