V četrtek, 7.12.2023, smo na GIS predstavili rezultate naloge financirane iz podnebnega sklada Republike Slovenije z naslovom Spremljanje vplivov podnebnih sprememb na procese v gozdnih tleh in rast dreves. Delavnico je vodil prof. dr. Tom Levanič, ki je k pozdravnemu nagovoru najprej povabil direktorico GIS, dr. Nike Krajnc.
Sliki 1 in 2: Pozdravni nagovor dr. Nike Krajnc in prof. dr. Tom Levanič, vodja naloge (foto: Ana Simčič)
Strokovni del delavnice se je začel s predstavitvijo projekta oz. naloge, ki jo je podrobneje opisal prof. dr. Tom Levanič. Cilj naloge je bil dobiti ustrezne podatke za oceno vpliva podnebnih sprememb (PS) na procese v gozdnih tleh in na rast dreves. Podatki bodo pomembni za računanje emisij in ponorov za kategorijo gospodarjenje gozdnih zemljišč in pogozdenih gozdnih zemljišč. Spremljanje je potekalo na vzorčni mreži 16x16 km in na 10 ploskvah obstoječega intenzivnega monitoringa. Nadaljeval je z opisom vzpostavitve avtomatskih gozdnih meteoroloških postaj z elektronskimi in ročnimi merilci rasti drevja. Na meritvah elektronskega dendrometra v Krakovskem gozdu je opisal pojav rehidracije in dehidracije, ki se zgodi pred rastjo in možnost tega pojava na vpliv izmere debelinske rasti.
Slika 3: Predstavitev projekta (foto: Ana Simčič)
PS vplivajo tudi na gozdna tla in njihovo sestavo. Dr. Aleksander Marinšek je predstavil kako so pridobivali podatke o zalogah ogljika v opadu in mineralnem delu gozdnih tal, kjer je zaloga ogljika bolj stabilna. Glavni cilj vzorčenja je bil z analizo ugotoviti koliko ton ogljika se nahaja v povprečju na hektarju gozdnih tal. Vzorčenje je potekalo na 200 točkah že opravljene nacionalne gozdne inventure. Predstavil je tehnični potek vzorčenja na točkah in pojasnil, da so z odvzemom vzorca na petih točkah na lokaciji zagotovili homogenost gozdnih tal. Ugotavljali so vsebnost skupnega dušika, razmerje C/N (pomemben kazalec za rast rastlin) opada v zgornjih 10-ih centimetrih. Ugotovili so da je v gozdnih tleh v povprečju 65 t/ha ogljika. Kmetijski inštitut Slovenije je naredil analizo še na 25 točkah mokrišč in 25 točkah za urbana tla (nepozidan del).
Sliki 4 in 5: Dr. Aleksander Marinšek o vzorčenju in zalogi ogljika v gozdnih tleh (foto: Ana Simčič)
Po kvalitetnem vzorčenju sledi delo v laboratoriju, ki ga je predstavil vodja laboratorija za gozdno ekologijo na GIS, Daniel Žlindra. Njihov cilj je bil ugotoviti kako tla zadržujejo vodo. Opisal je potek terenskega vzorčenja in potek analiz v laboratoriju. Vodozadrževalne lastnosti tal opredeljujejo poljska kapaciteta, nasičenost tal, točka venenja in navidezna gostota tal. Rezultate analiz vodozadrževalnih lastnosti tal in meritev vsebnosti vlage v tleh na ploskvah monitoringa gozdnih ekosistemov je predstavila dr. Urša Vilhar. Podatki so zelo pomembni za modele razvoja gozdov v prihodnosti in bodo pomembni za nadaljnje analize in preračunavanja.
Sliki 5 in 6: dr. Urša Vilhar in Daniel Žlindra, vodja laboratorija za gozdno ekologijo na GIS (foto: Ana Simčič)
Na koncu je prof. dr. Tom Levanič opisal še informacijski sistem FOR-PLAT, ki omogoča spremljanje vplivov podnebnih sprememb na procese v gozdnih tleh in vpliv na rast dreves kot podpora poročanju o učinkih podnebnih sprememb za sektor LULUCF za gozdarstvo. Sistem omogoča hranjenje, urejanje, prikaz in izvoz vseh podatkov o gozdnih ekosistemih, ki so zbrani na mreži nacionalnih raziskovalnih ploskev v Sloveniji v okviru delovanja GIS. Predstavitvi je sledila diskusija, kjer se je porodilo nekaj novih idej in pobud za uporabo podatkov.
