Vodni režim na Ljubljanskem barju ima pomemben vpliv na življenjske pogoje rastlinskih in živalskih vrst ter raznovrstne tipe habitatov. Kmetijske prakse in vzdrževanje odvodnih jarkov pa so ta režim v zadnjih desetletjih precej spremenili, kar ogroža občutljive mokrotne travnike. Da bi bolje razumeli vpliv teh sprememb na ohranjanje mokrotnih travnikov in njihovo vlogo pri blaženju podnebnih sprememb, so v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE vzpostavili študijsko območje na zemljiščih v upravljanju Krajinskega parka Ljubljansko barje . 

Gozdarski inštitut Slovenije je 16. oktobra 2024 na tem študijskem območju predstavil svoje aktivnosti zainteresiranim deležnikom. Predstavitev je potekala med celodnevnim dogodkom, kjer so predstavniki JP Krajinski park Ljubljansko barje predstavili novo parkovno infrastrukturo ter različne ukrepe, ki jih izvajajo za ohranjanje in obnove narave. Dogodka se je udeležilo 15 oseb. 

Slika 1: Ogled merilnih naprav, ki beležijo izpuste toplogrednih plinov (Foto: Simon Zidar)

Dr. Boštjan Mali, vodja projekta LIFE IP CARE4CLIMATE na Gozdarskem inštitutu Slovenije, je udeležencem predstavil prizadevanja za revitalizacijo mokrotnih travnikov na Ljubljanskem barju. Skupaj smo si ogledali zapornice, nameščene na manjših odvodnih jarkih, katerih namen je zadrževanje padavinske vode v okolju. Poleg tega vključuje revitalizacija še ukrepe, kot so   kontrolirani izpusti in opustitev rednega čiščenja jarkov. Vpliv vseh ukrepov se spremlja z napravami za merjenje emisij toplogrednih plinov, ki jih je razvil Laboratorij za elektronske naprave na Gozdarskem inštitutu Slovenije

Na terenu smo si ogledali dve od štirih merilnih naprav; dve napravi beležita izpuste toplogrednih plinov na mokrotnih, dve pa na sušnih tleh istega travnika, kjer zapornice ne vplivajo na vodni režim. Naprave, ki se premikajo po tračnicah, na različnih mestih neprekinjeno beležijo podatke o izpustih ogljikovega dioksida (CO2) in metana (CH4). Čeprav končne analize še čakamo, podatki iz tujih raziskav kažejo, da zamočvirjena območja zmanjšujejo izpuste ogljikovega dioksida, hkrati pa rahlo povečujejo izpuste metana. 

V nadaljevanju je Petra Hladnik iz JP Krajinski park Ljubljansko barje predstavila pet merilnikov tlaka porne vode (piezometrov) in dežemer, ki so bili nameščeni v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE. Ti senzorji so del hidrološkega monitoringa, ki je bil vzpostavljen za spremljanje višine (pod)talne vode oziroma količine padavin. Podatkovna baza bo omogočila natančnejšo primerjavo z izpusti toplogrednih plinov, kar je ključno za boljše razumevanje vpliva revitalizacije mokrotnih travnikov na zmanjšanje emisij in povečanje biotske pestrosti.  

Po terenski malici in razpravi so se udeleženci delavnice seznanili še z drugimi vsebinami, ki so jih pripravili v JP KP Ljubljansko barje, vključno z ogledom tematske poti MOROSTIG ter predstavitvijo zgodovinskih in naravnih značilnosti Ljubljanskega barja.  

V okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE Gozdarski inštitut Slovenije izvaja tudi številne druge ukrepe in aktivnosti na področju rabe zemljišč, sprememb rabe zemljišč ter gozdarstva, o katerih si več lahko preberete na: https://www.gozdis.si/care4climate/