V začetku maja smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije v okviru projekta LIFE-IP NATURA.SI Krepitev upravljanja Nature 2000 v Sloveniji, pričeli s kartiranjem prednostnega habitatnega tipa 91E0* Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja. V IP območju Ličenca pri Poljčanah smo si ogledali in preverjali ujemanje sestojev črnojelševja in sestojev nekaterih vrb z upravljavskimi conami tega habitatnega tipa ter zarisali na novo ugotovljeno stanje. Terenskega kartiranja so se udeležili projektni sodelavci z Gozdarskega inštituta Slovenije in Zavoda za gozdove Slovenije.
Slika 1: Primer dobro ohranjenega primarnega sestoja črne jelše (Alnus glutinosa) v IP območju Ličenca pri Poljčanah, ki ga uvrščamo v habitatni tip 91E0* Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja. Po fitocenoloških (sintaksonomskih) kriterijih te sestoje uvrščano v združbo črne jelše s podaljšanim šašem (Carici elongatae-Alnetum glutinosae). Podaljšani šaš (Carex elongata) oblikuje značilne šope, ki jih lahko na sliki vidimo ob robu vodne gladine. (foto: Lado Kutnar)
Slika 2: Preverjanje upravljavskih con habitatnega tipa 91E0* Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja. (foto: Ana Simčič)
Gozdovi tega habitatnega tipa so zelo ogroženi, saj je človeški vpliv nanj zelo velik, in sicer v obliki izsekavanja, izsuševanja, hidroregulacije, gradnje jezov, pozidave in kmetijstva. Posledice naštetega so tudi fragmentacija teh gozdov in onesnaževanje tal rastišč s pesticidi in gnojili, ki se sperejo z vodami. Dodatno ga ogrožajo še vdori in širjenje invazivnih tujerodnih vrst, npr. Robinia pseudoacacia, Acer negundo, Helianthus tuberosus, Impatiens glandulifera, I. parviflora, Solidago gigantea, S. canadensis, Fallopia japonica, idr. Varovalna vloga teh gozdov je izjemnega pomena, saj varujejo pred poplavami, hkrati pa predstavljajo življenjski prostor redkim in zavarovanim rastlinskim vrstam.
Slika 3: Gozdove tega habitatnega tipa ponekod ogrožajo tudi večje količine odvrženih odpadkov. (foto: Ana Simčič)
Slika 4: Potencialno primarna jelševja posneta z dronom (foto: Aleksander Marinšek)
Slika 5: Rastišče primarnega črnojelševja z vodnim telesom. (foto: Ana Simčič)
Ugotovili smo, da je na Natura 2000 območju Ličenca pri Poljčanah zelo malo dobro ohranjenih gozdov, ki bi jih še uvrstili v prednostni habitatni tip 91E0* Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja. Dobro ohranjenih primarnih črnojelševij je tako rekoč le še za vzorec. Nekaj več pa je takih sestojev črne jelše, ki bi jih lahko pogojno uvrstili v ta habitatni tip. Zelo redki sestoji nekaterih vrb se tu in tam pojavljajo v ozkih pasovih ob vodotokih med kmetijskimi površinami. Še bolj redko pa so zastopani sestoji jesenov.
Velik del črnojelševij na tem območju pa je drugotnih, saj so v preteklosti nastali v procesu sekundarne sukcesije na območju intenzivnega izsekavanja prvotnih dobovih oz. dobovo-belogabrovih gozdov ali pa so bili ti sestoji celo umetno osnovani na rastiščih tovrstnih gozdov. Drugotni (močvirni) gozdovi črne jelše predstavljajo spremenjene dobove in druge podobne gozdove, zato jih praviloma uvrščamo v habitatni tip 91F0* Poplavni hrastovo-jesenovo-brestovi gozdovi.
Slika 6: Razmeroma dobro ohranjena primarna jelševja iz zraka (foto: Aleksander Marinšek).
Na terenu smo se pogovorili tudi o potencialnih ohranitvenih ukrepih, s katerimi bomo usmerjali razvoj in obstoj gozdov 91E0* Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja. Eden od primernih ukrepov za ohranjanje primarnih črnojelševih sestojev bo razglasitev ekocelic v delih, ki so najbolj ohranjena. V bolj izsušenih delih primarnih sestojev črne jelše bi lahko izvedli tudi ukrepe za izboljšanje vodnih razmer. V pregledanem območju smo ugotovili tudi odlagališča odpadkov in prisotnost tujerodnih invazivnih rastlin, katere bi bilo potrebno odstranjevati. Invazivne tujerodne vrste se namreč v poletnem času zelo razrastejo v sestojih tega habitatnega tipa in ogrožajo njegov obstoj.
Slika 7: Primer drugotnega črnojelševja v IP območju Ličenca pri Poljčanah, ki ga ne uvrščamo v 91E0* Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja. Sestoj črne jelše je nastal na prvotnih dobovih gozdovih in zato ga uvrščamo v habitatni tip 91F0 Poplavni hrastovo-jesenovo-brestovi gozdovi. Po fitocenoloških (sintaksonomskih) kriterijih te sestoje uvrščano v združbo črne jelše z migaličnim šašem (Carici brizoides-Alnetum glutinosae). Migalični šaš (Carex brizoides) tvori gosto preprogo in pokriva
večji del tal v teh sestojih. (foto: Lado Kutnar)
Na novo skartirani sestoji habitatnega tipa 91E0* Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja bodo dobra podlaga za boljše upravljanje s tem ogroženim habitatnim tipom.
(avtorja: Ana Simčič in Lado Kutnar)
