Ali ste vedeli, da je divja sorodnica hruške – drobnica – še vedno prisotna v naših gozdovih? Podobno kot drobnica tudi divja češnja in lesnika (divja jablana) predstavljajo naravni rezervoar lastnosti, ki so ključne za izzive prihodnosti in morda za razvoj novih kultiviranih sort hrušk, jablan in češenj.

Gozdarski inštitut Slovenije v okviru različnih projektov raziskuje te naravne sorodnice, da bi odkril odpornost na sušo, bolezni, spomladanske pozebe in druge izzive, ki jih prinašajo podnebne spremembe. Z natančnim vzorčenjem po vsej Evropi in ustvarjanjem genetskih baz strokovnjaki preučujejo, kako se drevesa prilagajajo spremenjenim okoljem, ter prepoznavajo uporabne lastnosti vrst, ki jih je mogoče s križanjem prenesti v gojene sorte.

V projektu FRUITDIV raziskovalci v gozdovih iščejo divje sorodnice sadnih dreves ter preučujejo njihove lastnosti, kot so odpornost na sušo, škodljivce in spomladanske pozebe, medtem ko partnerji v projektu RE-ENFORCE razvijajo skupno strategijo za obnovo degradiranih gozdov v srednji Evropi. Čeprav so divji sorodniki sadnih dreves v gozdovih redki, imajo ključno vlogo pri ohranjanju biotske raznovrstnosti, saj predstavljajo vir genov in alelov, ki zagotavljajo vzdržnost ter prilagodljivost gojenih vrst. S podrobnim popisom vzorčenih dreves strokovnjaki obenem spremljajo, kako uspešno so se posamezna drevesa prilagajala preteklim okoljskim razmeram. Ohranjanje genetske pestrosti teh manjšinskih vrst pa je pomembno tudi z vidika obnove gozdov, saj povečuje možnosti za uspešno obnovo po ujmah in dolgoročno prispeva k večji raznovrstnosti ter stabilnosti gozdnih ekosistemov.

Kako takšno delo poteka v praksi smo predstavili v oddaji Ugriznimo znanost: https://365.rtvslo.si/arhiv/ugriznimo-znanost/175158395

V oddaji je Gozdarski inštitut Slovenije predstavil sodelovanje v treh evropskih projektih: