Zračno lasersko skeniranje površja ALS (ang. Airborne Laser Scanning) se uporablja v različnih prostorskih vedah – vse pogosteje tudi v gozdarstvu. Na ta način lahko hitro pridobimo množico podatkov o gozdnem ekosistemu na velikih območjih.
Slika 1: 3D oblak skupine dreves
Tako pridobljeni podatki so pomembni tako za vrednotenje sestojnih parametrov (npr. višina drevja), kot posredno izpeljanih kazalcev (npr. lesna zaloga). Njihova uporaba je vse pogostejša tudi v časovnih študijah. Z uporabo podatkov zračnega laserskega skeniranja površja dobimo vpogled tako na spremembe v prostoru kot tudi času.
Slika 2: Princip laserskega skeniranja površja
Na Gozdarskem inštitutu Slovenije se tovrstnih metod poslužujemo v sklopu različnih raziskav, kar pa zahteva ustrezna znanja in programsko opremo.
V grobem lahko uporabo podatkov zračnega laserskega skeniranja površja delimo v tri skupine, in sicer glede na prostorsko raven:
- uporaba podatkov zračnega laserskega skeniranja površja na ravni krajine
- uporaba podatkov zračnega laserskega skeniranja površja na ravni gozdnih sestoja
- uporaba podatkov zračnega laserskega skeniranja površja na ravni posameznega drevesa
Primer uporabe na ravni sestoja je tudi ugotavljanje sprememb sestojne zgradbe po naravnih ujmah, kjer z ustrezno računalniško obdelavo lahko ugotavljamo stanje drevesnih krošenj in količino podrtega drevja.
Spodnja slika prikazuje stanje sestoja na območju Leskove doline pod Snežnikom leta 2009 (rdeče pike) in leta 2014 (modre pike). Opaziti je precejšnje spremembe v velikosti drevesnih krošenj in podrto drevje.
Slika 3: Primerjava: 3D oblak pred in po žledolomu
Več podrobnosti o uporabi laserskega skeniranja v gozdarstvu pri nas, lahko preberete v najnovejšem prispevku junijske številke Gozdarskega vestnika z naslovom “Pregled uporabe zračnega laserskega skeniranja površja v gozdarstvu” .
Več informacij:
Dr. Milan Kobal
milan.kobal@gozdis.si
Objavil: Iztok Sinjur
