V Sloveniji trenutno še ne obstaja sistem rednega zbiranja podatkov, ki bi se koristil za spremljanje emisij v sektorju raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo (LULUCF). Sedanji sistem občasnega zbiranja podatkov ne pokriva vseh rab zemljišč za celotno območje Slovenije. Za ocenjevanje emisij v tem sektorju so ključni podatki o rabi zemljišč in njihovih spremembah ter emisijskih faktorjih v skladu s kategorijami Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC). Podatki se pridobivajo iz obstoječih podatkovnih baz in monitoringov, ki imajo vrsto pomanjkljivosti. Do leta 2021, ko bo obračunavanje za države članice EU postalo obvezno, bi morala država vzpostaviti enoten sistem zbiranja tovrstnih podatkov na nacionalni ravni, da bo lahko ocenila napredek pri doseganju zavezujočih ciljev.
V Sloveniji gozdovi prevladujejo po rabi zemljišč, saj pokrivajo okoli 60 % ozemlja Slovenije, katerim sledijo travinje (20 %) in njivske površine (12 %). Leta 2017 je sektor LULUCF deloval kot ponor v višini -1.524 Gg ekvivalentov CO2, ki je bil še pred letom 2014 nekajkrat večji, predvsem na račun povečevanja lesne zaloge v gozdovih. V zadnjih letih se je ponor precej zmanjšal, kar je posledica naravnih ujm in posledično večjih sanitarnih sečenj, ki so jim sledile.
Slika 1: Dr. Mitja Skudnik med predstavitvijo (foto: A. Simčič)
Gozdarski inštitut Slovenije, ki je partner v projektu LIFE-IP CARE4CLIMATE, bo oblikoval predlog vzpostavitve enotnega sistema zbiranja podatkov za spremljanje in poročanje emisij za vse rabe zemljišč na nacionalni ravni. Zato so se 20. 6. 2019 na Gozdarskem inštitutu Slovenije (GIS) srečali strokovnjaki in deležniki iz različnih institucij; Kmetijskega inštituta Slovenije, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Biotehniške fakultete, Agencije Republike Slovenije za okolje, Statističnega urada Slovenije, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter GIS z namenom določitve okvira, ki bo podlaga v nadaljnjem procesu oblikovanja sistema zbiranja podatkov emisij/ponorov v sektorju LULUCF.
Program delavnice je moderiral direktor GIS, dr. Primož Simončič. Določila nacionalne zakonodaje v zvezi z zbiranjem podatkov za potrebe poročanja na področju LULUCF sta predstavila dr. Simon Poljanšek in dr. Boštjan Petelinc iz MKGP. Zaveze Slovenije na podlagi evropske Uredbe 2018/841 je analiziral dr. Boštjan Mali iz GIS, ki je povzel tudi vrzeli v podatkovnih zbirkah, potrebnih za poročanje ter obračunavanje emisij in ponorov v sektorju LULUCF v okviru EU in UNFCCC. Dr. Mitja Skudnik iz
GIS je predstavil monitoring zaloge ogljika v gozdovih in na drugih rabah zemljišč, dr. Marko Kovač (GIS) pa način zbiranja podatkov in razvoj prostorske informatike v prihodnje.
Udeleženci so razpravljali o trenutnem stanju, vrzelih in potencialnih izboljšavah v sistemu spremljanja emisij in ponorov ogljika na različnih rabah zemljišč. V jeseni 2019 se bodo srečali na drugi delavnici s predlogi in jasnejšimi načrti za vzpostavitev nacionalnega sistema zbiranja podatkov v sektorju LULUCF.
