Ljubljana, sreda 13. maj 2015 – Delavnico POGLED NA ŽLED na ponudbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano organizirata Gozdarski inštitut Slovenije in Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani skupaj z Zavodom za gozdove RS.


Delavnica je namenjena prenosu znanja, sodelovanju med različnimi deležniki na področju gozdarstva, kar je izpostavil tudi prof. dr. Janez Krč, prodekan Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire BF UL: »Na mnoge ključne dejavnike, na vrsto poškodb in na intenzivnost žledoloma gozdarji ne moremo vplivati. Nekateri dejavniki pa še ostajajo pod našim vplivom, njihovo poznavanje nam omogoča dolgoročno preventivo s prilagojenim gojenjem in gospodarjenjem z gozdom ter vsaj do neke mere zmanjšanje prihodnjih škod.«


Kot predstavnik organizatorje je vse udeležence pozdravil tudi dr. Primož Simončič, direktor Gozdarskega inštituta Slovenije: »Današnja delavnica je rezultat sodelovanja treh institucij s področja gozdarstva, kar omogoča prenos znanja od raziskovalcev do revirnih gozdarjev, drevesničarjev in upamo tudi lastnikov gozdov. V popoldanskem terenskem delu delavnice si boste lahko za inštitutom ogledali primer saniranega gozda po žledu, kjer bomo poleg sanacije predstavili tudi ukrepe po sanaciji«


Udeležence je pozdravil tudi Damjan Oražem, direktor Zavoda za gozdove Slovenije: »Žled ima veliko obrazov, kar smo lahko videli tudi v lanskem letu. Naj se zdijo vsi koraki še tako skrbno načrtovani, smo zaradi obsega žleda soočili s povsem novimi situacijami, od zagotavljanja financ za dodaten, nepredviden obseg dela, do psihološke podpore zaposlenim, ...«


Udeležence je nagovoril tudi mag. Jošt Jakša, generalni direktor Direktorata za gozdarstvo: »Žled je potrebno spremljati večplastno, skozi socialno dimenzijo z varovanjem življenj in premoženja ter skozi ekosistemsko dimenzijo. Gozd je ekosistem, ki se obnavlja tudi do 150 let. Tu bi se lahko zahvalil raziskovalcem, ki so prejeli izziv aplikativnih raziskav, kar jim ne bo prineslo objav člankov v priznanih revijah, bodo pa rezultati njihovega dela bistvenega pomena za slovenski gozd in vse, ki z njim delamo.«

Organizatorji delavnice so poudarili, da želijo z organizacijo delavnice znanje in raziskave o ukrepih po ujmah predstaviti širši javnosti, predvsem posameznikom, ki so neposredno povezani z ukrepi, lastnikom gozdov, revirnim gozdarjem, gojiteljem, drevesničarjem, izobraževalnim institucijam, zakonodajalcem ter drugim.

Poudariti želijo, da so ujme naraven pojav, ki ponujajo priložnost za oblikovanje gozda z večjo starostno, strukturno in vrstno raznolikostjo. Tak gozd ima izboljšane habitatne razmere in povečuje biotsko pestrost. Žled je dokaj neselektivna ujma, zato je težko razviti priporočila za povečanje odpornosti gozdnih sestojev, pa vendarle raziskave nakazujejo, da so odpornejši sestoji, kjer se redno gospodari oz. so negovani, malopovršinsko-raznomerni in mešani. Prav zato je treba spodbujati redno gospodarjenje v zasebnih gozdovih.

Nega gozda je torej temeljno orodje za povečevanje odpornosti gozdnih sestojev na ujme, vendar postaja vse dražja, državnih spodbud zanjo je vse manj. Iz raziskovalnega dela sledi, da je mogoče nego z upoštevanjem načela osredotočenja poceniti. Samo genetsko pestra nova generacija gozda bo omogočala prilagajanje na bodoče razmere v okolju.

Poudarili so, da bo umetna obnova (sajenje) potrebna tam, kjer je nevarnost erozije, na najbogatejši rastiščih in kjer primanjkuje zadostno število semenskih dreves. Potrebno je preizkušanje alternativnih, pogosto cenejših oblik sanacije, kot so: nadzorovana uporaba sadik iz naravnega okolja, uporaba kontejnerskih mikoriziranih sadik, setev s pripravo tal ter saditev v skupinah in na izbrana mesta.

V nekaterih predelih Slovenije, kjer divjad resno ovira obnovo gozda po žledu, bi bilo treba uravnavati tudi številčnost divjadi.

Racionalizirati in nadgraditi pa ni potrebno le nege gozdov, ampak tudi monitoring gozdov, med drugim z intenzivnejšo uporabo novih metod daljinskega zaznavanja, morda tudi z zgostitvijo mreže vzorčnih ploskev. Odličen korak je država storila z lanskoletnim vseslovenskim 3-D lidarskim snemanjem, ki pa bi ga bilo treba periodično ponavljati po zgledu letalskih fotosnemanj. S tem bi dobili zelo kvaliteten in podroben vpogled v spremembe gozda v času in prostoru, vključno s posledicami ujm.

Zaradi zagotavljanja genetske pestrosti snujemo sistem genetskega monitoringa gozdov, ki bo opozarjal na spremembe v genetski pestrosti populacij gozdnega drevja in s tem na negativne procese, ki bi v prihodnosti poslabšali stojnost sestojev in obstoj gozda.

Vsi ti podatki bi omogočali poglobljeno analizo ne le ujm, pač pa tudi drugih procesov v gozdu, ki so neposredno ali posredno povezani s spremembami podnebja in ostalih človekovih vplivov.

Jutri se bo delavnica nadaljevala na raziskovalnih objektih v okolici Sevnice

Dr. Andrej Kobler             Prof. dr. Hojka Kraigher            prof. dr. Jurij Diaci