V četrtek, 11. 7. 2024, je na Gradu Snežnik potekalo zaključno srečanje projekta LIFE SySTEMiC. Srečanja, ki sta ga organizirala Gozdarski inštitut Slovenije (GIS) in Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije, se je udeležilo 30 predstavnic in predstavnikov gozdarske in lovske stroke in znanosti ter nevladnih in drugih organizacij.
Srečanje je odprla moderatorka Vesna Kovač. Uvodne besede so pripadle doc. dr. Primožu Simončiču, namestniku direktorice GIS in Gregorju Danevu, direktorju ZGS. V prvem delu srečanja so potekale predstavitve rezultatov projekta, med njimi je prof. dr. Hojka Kraigher, vodja projekta v Sloveniji, predstavila osrednji izdelek projekta - model GenBioSilvi, ki lahko služi kot orodje za preverjanje primernosti sistema gospodarjenja z gozdovi. »Model GenBioSilvi bo lahko uporaben pri preverjanju ukrepov, ki jih izvajamo za trajnostno, sonaravno in večnamensko gospodarjenje z gozdovi. Rezultati modela iz demonstracijskih ploskev projekta kažejo, da lahko Slovenski gozdovi, gozdnogospodarsko načrtovanje in gozdnogojitveni sistemi služijo kot primer dobre prakse za druge gozdove v Evropi. Rezultati so tudi v skladu z načeli nove evropske gozdarske strategije in strategije za varstvo gozdnih genskih virov v Evropi, ki smo jo pripravili v okviru evropskega programa za genske vire EUFORGEN,« je ob predstavitvi povedala prof. dr. Kraigher, vodja oddelka za gozdno genetiko in fiziologijo na GIS.
Sledili sta predstavitvi Kristine Sever iz ZGS, ki je uvodoma predstavila demonstracijske ploskve projekta, sledila pa je predstavitev vpliva gozdnogojitvenih sistemov na genetsko pestrost v bukovih gozdovih. Boris Rantaša iz GIS je udeležencem predstavil pomen odnosov z javnostmi v sonaravnem gozdarstvu skozi različne vidike in aktivnosti, ki so potekale v okviru projekta LIFE SySTEMiC.
Uvodnim predstavitvam je sledila okrogla miza na temo prilagajanja slovenskega modela gospodarjenja z gozdovi na razmere, ki jih prinaša spreminjajoče podnebje. Na okrogli mizi so sodelovali: prof. dr. Hojka Kraigher, dr. Aleš Poljanec, Kristina Sever in doc. dr. Primož Simončič. Udeleženci živahne razprave so osvetljevali različne vidike kompleksnega spleta strategij in ukrepov, ki bodo potrebni za uspešno nadaljevanje gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji. Dogodek se je zaključil na demonstracijski ploskvi projekta v Leskovi dolini, kjer se so se nadaljevale strokovne debate, predstavljeni pa so bili tudi rezultati analiz vplivov gospodarjenja z gozdovi na genetsko pestrost in vrstno raznolikost v tamkajšnjih gozdovih.
Projekt LIFE SySTEMiC, ki ga vodi Univerza v Firencah, se bo zaključil konec avgusta 2024. Cilj projekta je prilagajanje sonaravnega gospodarjenja z gozdovi na podnebne spremembe, osrednji poudarek pa je na spremljanju in uporabi »orodja« genetske pestrosti populacij drevesnih vrst za prilagajanje gozdov na podnebne spremembe. V projektu, ki se je začel leta 2019, je bilo vzpostavljenih 31 demonstracijskih ploskev v gozdovih Slovenije, Hrvaške in v Italije za 8 drevesnih vrst, med njimi navadno jelko, bukev, ter več vrst hrastov in borov.
Projekt se zaključuje z izdajo več strokovnih in znanstvenih publikacij: Tehničnega priročnika za prenos projektnih rezultatov, knjige Trajnostno gospodarjenje z gozdovi, Smernic za trajnostno gospodarjenje z gozdovi za drevesne vrste: navadno bukev, belo jelko, bore in hraste. V okviru projekta bo izšel tudi Priročnik za komuniciranje gozdarske znanosti mednarodne mreže gozdarskih organizacij IUFRO, bralcem pa je že na voljo učbenik Ohranjanje gozdnih genskih virov s semenarskim praktikumom. Vse publikacije bodo na voljo v slovenskem, italijanskem, hrvaškem in angleškem jeziku, zainteresirani naj spremljajo spletno stran Gozdarskega inštituta Slovenije in spletno stran projekta LIFE SySTEMiC .
Besedilo: Boris Rantaša, foto: Gregor Skoberne
