Konec maja že 10. leto zapored vse raziskovalne organizacije s področja gozdarstva, lesarstva in papirništva združi srečanje GOZD in LES. Letos je potekalo v četrtek, 30. 5. 2019, na Gozdarskem inštitutu Slovenije (GIS). Dogodek organizirajo GIS, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta (BFL) in Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta. Naslov letošnjega posveta je bil »Klimatske spremembe in gozd«.
Iz uvoda zbornika srečanja (doi.org/10.20315/SFS.162):
Vse te spremembe (op. klimatske) se odražajo tudi v gozdovih. Gozdovi so podvrženi številnim ujmam, spreminja se vrstna sestava , vedno pogosteje opažamo številne tujerodne in invazivne vrste. Podnebne spremembe vplivajo tudi na rabo lesa. Zaradi višjih temperatur se spreminjajo lastnosti lesa, pogoji za delovanje lesnih škodljivcev so vedno ugodnejši, kar se odraža v krajši življenjski dobi lesa. Poleg tega se tudi na področjih lesarstva pojavljajo novi škodljivci, ki v Sloveniji še niso
bili prisotni … (dr. H. Kraigher in prof. M. Humar) ….
Srečanje so otvorili člani programskega odbora, dr. H. Kraigher, prof. prodekan BFL prof. dr. M. Humar, direktor GIS doc dr. Primož Simončič, v imenu predsednika SAZU akademik Mitja Zupančič, mag. Alenka Korenjak (MKGP, Sektor za gozdarstvo) in dr. Aleš Poljanec (ZGS). V prvem delu so bila predstavljena tri vabljena predavanja, in sicer »Spremembe drevesne sestave slovenskih gozdov v zadnjih 10 letih« (dr. Aleš Poljanec - ZGS in dr. Mitja Skudnik, GIS), »Uporabnost ameriške duglazije in drugih tujerodnih drevesnih vrst pri obnovi gozdov s sadnjo (prof. Robert Brus, BF Oddelek za gozdarstvo), »Tujerodne invazivne rastline – njihova analiza in uporaba« (prof. Maks Merela, BF, Oddelek za lesarstvo). Po premoru so sledile plenarne predstavitve plakatov, ki so jih izdelali raziskovalci iz GIS, Biotehniške fakultete in drugi.
Med udeleženci je potekala strokovna debata na temo vpliva klimatskih sprememb na slovenski gozd. Na srečanju so bili obiskovalci seznanjeni s problemi, ki so postali naš vsakdanjik, pomembno je vzpostaviti pravilna izhodišča za ukrepanje v smeri blaženja in prilagajanja gozdarstva na podnebne spremembe. Zato je še posebej pomembno raziskave usmerjati v področje preučevanja in spremljanja prilagajanja in blaženja gozdov na te spremembe, saj bomo za učinkovito ukrepanje in zaščito naših gozdov potrebovali veliko novih idej, znanja, povezovanja preteklega in današnjega vedenja zlasti za pripravo ustreznih strategij in povezovanja gozdarstva in lesno-predelovalne industrije.
Zapisala: Anica Simčič
Objavil: Iztok Sinjur
Slika 1: Janez Kermavnar predstavlja mikroklimatske razmere med sestoji in vrzeli (foto: A. Simčič)
