Gozdarski inštitut Slovenije, 30. 5. 2024
Dr. Nike Krajnc, direktorica Gozdarskega inštituta Slovenije, prof. dr. Jasna Dolenc Koce, prodekanja za študijske zadeve Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, mag. Uroš Vajgl, državni sekretar, pristojen za okolje in podnebje, Gregor Danev, direktor Zavoda za gozdove Slovenije, in akad. Ivan Kreft so na znanstvenem srečanju Gozd in les: Podnebne spremembe in biotska raznolikost poudarili nujnost takih znanstvenih srečanj in upoštevanje znanstvenih dognanj pri oblikovanju politik in ukrepov.
Biotska raznolikost upada, kar se kaže tudi v gozdovih. Uroš Vajgl je poudaril: »Znanstveniki že desetletja opozarjajo, da človek s svojo dejavnostjo spreminja podnebje, in dejstvo je, da bi že danes imeli manj težav, predvsem bi bile razsežnosti teh manjše, če bi se oblikovalci politik že pred leti bolj oprli na znanstvena dognanja. Tudi zato smo lani ustanovili Podnebni svet, neodvisno znanstveno posvetovalno telo Vlade Republike Slovenije za podnebno politiko, predsednik katerega, doc. dr. Žiga Zaplotnik, bo na posvetu predstavil problematiko podnebnih sprememb v Sloveniji.«
Doc. dr. Žiga Zaplotnik je podal ključna dognanja o podnebnih spremembah v Sloveniji in poudaril osnovne parametre, ki jih bosta morali upoštevati gozdarska znanost in politika, ter dodal: »Od nas je odvisno, kako hitro bomo dosegli ničelne emisije toplogrednih plinov. Vsak akter, pa če je še tako majhen, prispeva h kritični masi, zato mora tudi Slovenija čim prej ustaviti izpuste toplogrednih plinov. Glede na trenutno znanje o podnebnem sistemu se namreč rast temperature ustavi takoj, ko emisije CO2 izničimo.«
Prof. dr. Paoletti je poudarila številne dejavnike, ki negativno vplivajo na biodiverziteto, ter problematiko raziskav učinkov ozona na delovanje rastlin in kopenskih ekosistemov. Koncentracija troposferskega ozona je močno odvisna od drevesnih vrst, zato se v urbanem gozdarstvu izogibamo sadnji takšnih (npr. hrastom), ki imajo velike emisije hlapnih organskih komponent (VOC), priporoča pa se sadnja npr. jesenov in javorjev. Sledile so predstavitve raziskav vpliva podnebnih sprememb na gozd in les. Srečanje se je zaključilo z okroglo mizo ob 20 letnici izvajanja intenzivnega gozdnega monitoringa gozdov v okviru programa ICP Forests v Sloveniji. O problematiki spremljanja stanja gozdov so razpravljali predstavnica MKGP, mag. Alenka Korenjak, mag. Janez Zafran iz Zavoda za gozdove, dr. Kai Schwärzel iz Inštituta Von Tühnen iz Nemčije in dr. Nenad Potočić iz hrvaškega gozdarskega inštituta. Poudarili so pomen dolgotrajnega mednarodnega spremljanja gozdov, potrebo po posodobitvi obstoječih metod in snemanj ter vključevanje obstoječih aktivnosti v novi EU monitoring gozdov.
