Seznam projektov

Umiranje dreves v submediteranu: zaporedje procesov, njihova medsebojna povezanost in prihodnja perspektiva

Umiranje dreves v submediteranu: zaporedje procesov, njihova medsebojna povezanost in prihodnja perspektiva
Status
Aktiven
Vodja projekta
Oddelek
Oddelek za gozdno ekologijo
Partnerji
Gozdarski inštitut Slovenije in Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta

ZNANSTVENA IZHODIŠČA

Podnebne spremembe vplivajo na biotsko pestrost in trajnost številnih ekosistemov. Gozdni ekosistemi so vedno pogosteje izpostavljeni suši ter visokim temperaturam, kar vpliva na pretok vode in ogljika v ekosistemu, zmanjša produktivnost in poveča dovzetnost za škodljivce in bolezni. Odziv gozdnih ekosistemov na stres je različen in lahko vključuje: (i) obstojnost sedanjih tipov gozdov, zahvaljujoč prilagoditvi na lokalne razmere in fenotipski plastičnosti populacij; (ii) lokalno (genetsko) prilagajanje, (iii) selitev in nadomestitev vrst; in (iv) smrtnost, izumrtje populacij z nizko ekološko plastičnostjo. Poleg tega stres zaradi suše vpliva na tla in povečuje heterotrofno dihanje tal, kar močno vpliva na globalno kroženje ogljika.

Drevesa potrebujejo učinkovit transport na velike razdalje, da dvignejo vodo iz tal do listov s hitrostjo, ki ustreza transpiraciji in posledično poganja vse funkcije delovanja rastlin, vključno s fotosintezo, rastjo in razmnoževanjem. Škoda na tem hidravličnem oskrbovalnem omrežju zaradi močnega vodnega stresa je bila opredeljena kot ključni mehanizem, ki vpliva na smrtnost dreves med sušo. Ugotovljeno je bilo, da je odpoved hidravlike glavni dejavnik smrti krošenj ali smrtnosti rastlin med sušnimi dogodki. Poleg tega na umrljivost dreves vplivajo tudi drugi dejavniki (izčrpavanje rezerv ogljikovih hidratov / C, stradalci in patogeni, toplotni učinki).

Bistveno je izboljšati natančnost napovedovanja odziva dreves na sušo, da bi razumeli odpornost gozdov v prihodnjih podnebnih režimih. Kljub nedavnemu napredku v našem razumevanju fizioloških mehanizmov, ki vodijo do odmiranja rastlin, nam še vedno primanjkuje zanesljivih kazalnikov tveganja umrljivosti, ki bi jih lahko uporabili na ravni posameznega drevesa.

CILJI RAZISKAVE

Cilji raziskave so sledeči:

(1) Poiskati dolgoročne podnebne in talne determinante umrljivosti dreves v submediteranskem območju z uporabo regionalnega ekološkega gradienta (intenzivnost suše).

(2)  Določiti delovanje drevesa in drevesno-anatomske strukture, prizadete med postopkom odmiranja dreves zaradi ekstremne suše, da bi oblikovali celotno zaporedje drevesnih procesov in njihove medsebojne povezave, ki vodijo do odmiranja dreves.

(3) Oceniti učinke umrljivosti dreves na umrljivost zaradi ekosistemov kot sintezo znanja o tem, kako bo spreminjajoče se podnebje vplivalo na umrljivost drevesnih vrst v preiskovanem ekosistemu in na regionalni ravni.

VSEBINA IN PROGRAM DELA

Opis raziskovalnih ploskev

Za oceno zaporedja fizioloških procesov, ki so povezani z umrljivostjo dreves, njihovih medsebojnih povezav in prihodnjih posledic v teh ekosistemih, se bodo dela izvajala na dveh prostorskih nivojih v submediteranskih gozdovih ali gozdovih, ki jih pogosto prizadene suša: (1) regionalna raven in (2) raven posameznega drevesa.

Raziskave na regionalni ravni bodo potekale na širšem submediteranskem območju, ki obsega SV Hrvaško, JZ Slovenijo in SV Italijo. Raziskovanje na ravni posameznih dreves bo omejeno na ožje območje Podgorskega krasa v JZ Sloveniji (PK), kjer smo že izvedli več raziskav, ki so preučevale delovanje ekosistemov in dreves v sušnem kraškem okolju.

Zgodovinske človeške dejavnosti in naravne razmere so privedle do današnje raznolike pokrajine z zaporednimi stopnjami sukcesije, od travinja do sekundarnih hrastovih gozdov. Poudarek bo na puhastem hrastu (Quercus pubescens), črnem gabru (Ostrya carpinifolia) in malem jesenu (Fraxinus ornus) ob regionalnem ekološkem gradientu ter na puhastem hrastu (Quercus pubescens) pri raziskavah na ravni posameznih dreves.

ORGANIZACIJA PROJEKTA

Delovni sklopi projekta so sledeči:

  • DS1: Vodenje projekta ter predstavitev rezultatov
  • DS2: Stopnje umrljivosti dreves in osnovni dejavniki v ekološkem gradientu (retrospektivna, dolgoročna študija)
  • DS3: Eksperiment manipulacije s sušo za oceno glavnih procesov med odmiranjem dreves
  • DS4: Razporeditev drevesnih virov med ekstremno sušo.
  • DS5: Integracija podatkov, sinteza in napovedi smrtnosti drevs v prihodnje.

IZVIRNOST IN RELEVANTNOST PRIČAKOVANIH REZULTATOV

Podroben pristop s spremljanjem več kazalnikov, ki temelji na sezonskem in medletnem spremljanju rasti dreves ter mikroklimatskih podatkov, lahko močno izboljša znanje o odzivanju dreves na spreminjajoče se okoljske razmere in pomaga pri napovedovanju prihodnjih odzivov. Identifikacija kazalcev tveganja umrljivosti, ki bi jih bilo mogoče uporabiti na nivoju posameznega drevesa, bi omogočila zgodnje odkrivanje dreves in sestojev s povečanim tveganjem umrljivosti, kar bi lahko pomagalo oceniti in nadzorovati prihodnjo umiranje gozdov zaradi podnebnih sprememb. V okoljih, nagnjenih k suši, kot je submediteransko, naj bi suša postala glavni dejavnik, ki omejuje produktivnost ekosistemov. Ker rastline predstavljajo več kot 90% žive zaloge biomase, je ogljik, shranjen v lignificiranih celicah dreves, ključni sestavni del svetovnega ogljikovega cikla. Tako je razumevanje prostorsko-časovnih značilnosti izmenjave ogljika in njegovih odzivov na nadzor okolja koristno, ne le za temeljno razumevanje pomembne vloge sušnih okolij v svetovnih ciklih ogljika in napovedovanje prihodnosti medsebojnih vplivov med ogljikom in podnebjem, ampak tudi za razvoj politik ali praks upravljanja (npr. virov, vode, biotske raznovrstnosti) za zaščito podobnih ekosistemov, ki so potencialno tudi občutljivi na podnebne spremembe. Medtem ko napredek raziskav zmanjšuje negotovost pri napovedovanju stopnje vpliva podnebnih sprememb na gozdne ekosisteme, še vedno obstajajo vrzeli v znanju, ki jih je treba odpraviti.

Raziskovalni projekt je interdisciplinaren, saj združuje različne raziskovalne skupine, ki preučujejo gozdne ekosisteme na različnih prostorsko-časovnih nivojih, ter pri tem združujejo inovativne in že uveljavljene metodologije.

 

Kontakt

Dr. Mitja Ferlan

Gozdarski inštitut Slovenije

Večna pot 2

SI-1000 ljubljana, Slovenija

Tel.: +386 51 339 505

e-mail: mitja.ferlan@gozdis.si

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

Gozdarski inštitut Slovenije