O projektu
Rastlinojedi parkljarji v mnogih drugih delih sveta vključno s Slovenijo sodijo med ekološko in gospodarsko najpomembnejše prostoživeče živali, s katerimi človek načrtno upravlja. Od številnih vplivov velikih rastlinojedcev je v gozdnatih območjih zlasti pomembno objedanje mladja gozdnih drevesnih vrst. Objedanje je zaradi vrstno specifične prehranske priljubljenosti in razlik v stopnji zaščitenosti in občutljivosti na poškodbe med drevesnimi vrstami namreč eden ključnih vzvodov, prek katerega (lahko) veliki rastlinojedi vplivajo na kakovost in vrstno sestavo gozda, ter posledično tudi na zgradbo in razvojno dinamiko gozdnih ekosistemov, kar se lahko končno rezultira tudi v zmožnosti doseganja zastavljenih gozdnogospodarskih ciljev, odpornosti gozdov, zmožnosti njihovega prilagajanja na klimatske spremembe, pa tudi na donosnosti gospodarjenja z gozdom.
Osnove za usklajevanje odnosov med rastlinojedo divjadjo in gozdom so bile v Sloveniji postavljene v kontrolni metodi upravljanja (Simonič, 1982), ki je bila razvita in vpeljana v prakso na območju nekdanjega notranjskega lovsko gospodarskega območja v 70 letih preteklega stoletja. Ob vse večjih pričakovanjih in pritiskih gozdarstva, lovstva in različnih delov javnosti in interesnih skupin se je metodo zadnje desetletje konceptualno in vsebinsko večkrat dopolnilo. Na osnovi pridobljenih zanj in izkušenj je bila oblikovana hierarhična shema monitoringov, presoj, odločanja in ukrepov. Čeprav hierarhični pristop načeloma nudi močno podporo odločanju in upravljanju, pa praktiki-načrtovalci poročajo o več virih negotovosti. Glavni cilj predlaganega projekta je zato strniti obstoječa znanja in ugotoviti ter zapolniti vrzeli, zlasti pa poskrbeti za prenos znanj v lovsko-upravljavsko in gozdnogojitveno načrtovanja z namenom izboljšanja upravljanju odnosov med divjadjo in gozdom, ter divjadi in gozda nasploh.
V projektu kot člani raziskovalne skupine sodelujemo strokovnjaki iz Biotehniške fakultete, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire in Oddelek za biologijo; Gozdarski inštitut Slovenije; Fakulteta za varstvo okolja v Velenju; Zavod za gozdove Slovenije in Lovska zveza Slovenije. Projekt je sestavljen iz osmih glavnih delovnih sklopov, ki se dopolnjujejo in skupaj tvorijo celoto
Trajanje projekta: 1. 10. 2022 – 31.9.2025
Projekt financirajo: ARRS, MKGP