Št. projekta: V4-2223
Trajanje projekta: 1. 10. 2022 – 30. 9. 2024
Vrednost projekta: 174.947,00 €
Financerji: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
Vodilni partner: Fakulteta za varstvo okolja (FVO), vodja projekta: Prof. dr. Boštjan Pokorny
Opis projekta:
V zadnjih desetletjih povsod po Evropi izrazito naraščata številčnost in prostorska razširjenost divjega prašiča (Sus scrofa). To predstavlja, poleg intenziviranja ekosistemske vloge in neposrednih koristi, ki jih ima vrsta za ekosisteme/okolje, tudi velik upravljavski izziv. Naraščanje številčnosti divjih prašičev ima namreč za posledico tudi večanje števila konfliktnih situacij, zlasti škod na kmetijskih površinah. Približno polovica vseh škod po tej vrsti v Sloveniji nastane na travinju zaradi ritja; te škode so prostorsko razpršene, časovno raztegnjene na skoraj celo leto in jih je težko preprečevati.
Pretekle ugotovitve nakazujejo, da lahko ima antropogeni vnos hranil oz. gnojenje pomemben vpliv na nastanek ritin na travinju. Vendar ne vemo, kakšen je ta vpliv (oz. vpliv drugih dejavnikov) vzdolž gradienta populacijskih gostot vrste in pri različnih praksah vnosa hranil (npr. raznoliki režimi, načini ter količine gnojenja) kot tudi ob različnih klimatskih pogojih. Za opredelitev in kasnejšo implementacijo učinkovitih ukrepov (npr. kratkotrajno odvračanje, zagotavljanje alternativnih beljakovinskih virov, spremenjena praksa antropogenega vnosa hranil preko gnojenja in/ali krmljenja) je potrebno poznati glavne vzroke za ritje divjih prašičev.
Konkretni cilji projekta so:
C1. Pripraviti pregled dosedanjih ugotovitev iz evropskega prostora o vzrokih in posledicah ritja divjih prašičev, vplivu gnojenja na nastanek ritin ter vplivih krmljenja na fitnes, populacijsko dinamiko vrste in posledično na verjetnost nastanka škod na travinju ter na drugih kmetijskih površinah.
C2. Ugotoviti, kako habitatni in populacijski dejavniki in predvsem antropogeni vnos hranil, upoštevaje razlike v intenziteti, režimu in načinu gnojenja tal ter tudi intenziteti krmljenja divjih prašičev, vplivajo na izpostavljenost kmetijskih površin (travinja) ritju divjih prašičev.
C3. Ugotoviti vpliv talnih lastnosti in dostopnosti prehranskih virov za divjega prašiča v tleh (prehransko zanimive vrste makro- in mezofavne, podzemni deli rastlin) na ritje, in sicer vzdolž gradienta populacijskih gostot divjega prašiča v Sloveniji, v različnih ekosistemskih razmerah (travniki/pašniki v nižinskem, kolinskem in montanskem pasu) ter pri različni intenzivnosti oz. namenu rabe travinja, primerjalno pa tudi na območjih z dolgotrajno opuščenim kmetovanjem ter v gozdnih ekosistemih.
C4. Spoznati prehranske preference divjega prašiča v povezavi z ritjem in antropogenim vnosom hranil, in sicer s kombinacijo klasičnih (analize vsebine želodcev) ter sodobnih raziskovalnih metod (molekularno-genetske metode: metabarkodiranje okoljskih vzorcev in iztrebkov, tj. določevanje prisotnosti okoljske DNK oz. eDNK).
C5. Določiti in kvantificirati zastopanost za kmetijstvo škodljivih organizmov (npr. različnih nevretenčarjev, kot so ličinke majskega hrošča) v prehrani divjih prašičev.
C6. Določiti vpliv ritja divjih prašičev na bioprodukcijo in vrstno sestavo/pestrost različnih tipov travinja ter opredeliti učinke različnih načinov saniranja škod glede na tip travinja in obdobje nastanka škode.
C7. Dopolniti dosedanja spoznanja o potencialu beljakovinsko-vitaminskih dodatkov kot sredstva za zmanjšanje ritja divjih prašičev na travinju.
C8. Oceniti učinkovitost nekaterih odvračalnih ukrepov, ki se že (nesistematično) uporabljajo ali bi se potencialno lahko uporabljali za odvračanje divjih prašičev s travinja.
C9. Pripraviti operativna navodila za sanacijo škod zaradi ritja divjih prašičev in predlog smernic za izvajanje ustreznih odvračalnih ukrepov, prilagojenega krmljenja ter izvajanja lova.
C10. Začeti s sistematičnim ocenjevanjem številčnosti oz. populacijskih gostot divjih prašičev v Sloveniji (kot enega ključnih vplivnih dejavnikov na nastanek škod na travinju), in sicer z implementacijo sodobnih raziskovalnih tehnik/pripomočkov ter vključevanjem v evropske konzorcije/mreže, ki razvijajo tovrstne metode (npr. European Observatory of Wildlife).
C11. Prispevati k izobraževanju, vzgoji novih kadrov in dvigu raziskovalnega potenciala na področju raziskav divjadi in lovstva v Sloveniji.
C12. Prispevati k zmanjšanju konfliktov med lastniki zemljišč in upravljavci populacij, za kar bo zelo pomembna intenzivna diseminacija rezultatov h končnim uporabnikom, in sicer: priprava namenske spletne strani o projektu; izvedba dela aktivnosti skupaj s predstavniki ključnih deležnikov oz. končnih uporabnikov (lastnikov zemljišč oz. kmetovalcev, upravljavcev lovišč oz. lovcev, načrtovalcev upravljanja divjadi); predstavitev problematike in rezultatov na strokovnih srečanjih (npr. na lovskih dneh) in v strokovno-znanstveni monografiji o divjem prašiču.
Škoda na travinju
Zvočno odvračalo in fotopast
Nameščanje kemičnega odvračala za divje prašiče
